Foto: ShutterstockPočitnice v šotoru so moj najljubši način preživljanja dopusta. Kampirali smo, ko sem bila otrok, z možem kampirava, odkar se poznava, kampirala sva skupaj z dojenčki in malčki. Kampiramo tudi zdaj, ko namesto enega potrebujemo dva šotora. Kampiranje bi moral biti sinonim za preprostost, zato s seboj poskušamo vzeti čim manj opreme. (Čeprav priznam, da se je kljub temu vedno nabere preveč.) Če taborimo, pač ni smiselno, da poskušamo s seboj privleči polovico hiše. V naši družini se zato v kampu odpovemo tudi elektriki.
Taborjenje je priložnost, da vidimo, s kako malo stvarmi lahko prav dobro shajamo. Ves čas smo v naravi, družimo se s sosedi, pečemo žar in si mastne prste brišemo v gole noge. Otroci imajo ves čas družbo. Če nam kaj zmanjka, se znajdemo ali si izposodimo. Skratka – neprecenljivo. Kljub temu pa šotor in kamp nista dovolj za nepozabne počitnice. Če želimo, da nam dopust ostane v lepem spominu, moramo biti pozorni na nekaj ključnih dejavnikov.
Taborjenje je priložnost, da vidimo, s kako malo stvarmi lahko prav dobro shajamo.
1. Lepo vreme
Kampiranje je prijetno samo v primeru, da je vreme kolikor toliko lepo. V šotoru že en ali dva deževna dneva postaneta hudo mučna, še posebej z otroki. Na jadranski obali so daljša obdobja slabega vremena poleti redkost, večja je nevarnost neviht in padajočega drevja. Drugje pa slabo vreme ni izključeno. Zato je treba pred odhodom dobro preveriti vremensko napoved in po potrebi prilagoditi načrte.
2. Senca
V šotoru ni klime, zato je nujno, da imamo dovolj sence. Naravna senca je pri tem mnogo učinkovitejša od različnih ponjav. Paziti moramo tudi na to, da na šotor ne sije jutranje sonce, saj se bomo sicer že ob sedmih zjutraj počutili kot v pečici. Za opoldanski spanec otrok pa šotor skoraj nikoli ni najprimernejši. Namesto tega v senco rajši obesimo visečo mrežo ali pa otroka uspavajmo v vozičku, ki ga nato zapeljemo na čim hladnejše mesto.
3. Tišina
Skozi stene šotora se vse sliši. Valovanje morja, škržate, pa tudi sosedovo smrčanje. Če imamo otroka, ki ga zbudi vsak šum, ali če za spanje sami potrebujemo čisto tišino, potem taborjenje ni najboljša opcija. Pozorni moramo biti tudi na izbiro kampa. Ponekod so šotori natlačeni tako na gosto, da spimo dobesedno zraven svojega soseda.
Kampi se zelo razlikujejo tudi glede glasbe in nočne tišine – ponekod so glede tega zelo strogi, kje drugje pa je hrup nekaj običajnega. Ker nam lahko glasni sosedje, glasba iz bližnjega lokala ali igrišče, na katerem se zvečer zbirajo mladi, pokvarijo dopust, je dobro, da poiščemo kamp, ki nam ustreza. Če kampiramo z majhnimi (in običajno glasnimi) otroki, je dobro tudi, da se odločimo za družinski kamp, kjer tabori veliko družin. Tako z otroškim vrvežem ne bomo moteči. Ljudje smo si različni – nekatere moti glasna nočna glasba, druge pa otroško vpitje.
4. Pripravljenost, da spustimo standarde
Počitnice v šotoru so vsekakor manj udobne od apartmaja, hotela ali mobilne hišice. Če nas moti, da si moramo stranišča deliti in da je treba po vodo hoditi kot v starih časih k vodnjaku, potem taborjenje ni za nas. Ravno tako se ne obnese, če želimo v kampu ohraniti enake standarde glede higiene in prehranjevanja. V kampu so pravila pač drugačna – malo bolj smo umazani, pojemo pa precej več testenin in paštet, kot bi jih sicer. Ravno v tem je čar.
5. Navdušenje nad taborjenjem
Včasih sem bila presenečena, ko mi je kdo omenil, da na kampiranju ni užival. Sčasoma sem spoznala, da taborjenje pač ni za vsakega. Nekateri si ne moremo predstavljati, da bi poletje preživljali v klimatiziranem stanovanju, drugim pa se zdi nora misel na neudobje kampa. Razlika je že v tem, ali smo taborili v otroštvu in smo tega navajeni, pomembne pa so tudi naše osebne želje. Morda si po napornem letu želimo samo tega, da nam ne bi bilo treba kuhati, s čimer ni prav nič narobe.
Počitnice so namenjene temu, da si spočijemo in napolnimo baterije, zato je pomembno ugotoviti, kaj ustreza naši družini. Za nekatere sanjske počitnice vključujejo adrenalinske športe, za druge udobje in dobro hrano, za tretje pa kobilice, ki skačejo po mizah, umazane podplate in iglice na napihljivi blazini.
