11 stvari, ki jih zreli starši ne počnejo

foto: freepik.com

Poznate misel, da za vsakim otrokom, ki verjame vase, stoji odrasla oseba, ki je vanj verjela prva? Podobno je z zrelostjo: za vsakim otrokom, ki odraste v čustveno zrelega človeka, stojijo mentalno zreli starši (in/ali drugi odrasli).

Vzgajati otroka v zrelo osebnost nikakor ni lahka in enostavna naloga – predvsem to ni preprosto ob poplavi vseh vzgojnih prijemov, ki prinašajo ravno nasprotni učinek. Hkrati pa se na tej poti priporoča nekaj metod, ki niso ravno najprijetnejše, pa vendar vodijo v zrelo odraslost.

Starši, ki želijo svoje otroke voditi po poti vzgoje v stabilno, zrelo in odgovorno osebo, naj bi se po besedah psihoterapevtke Amy Morin tako izogibali naslednjim 11 stvarem.

Ne spodbujajo igranja žrtve

Zavrnitev, nepošten izid in neuspeh so del vsakodnevnega življenja in otroci žal tukaj niso izvzeti – ne izberejo jih vedno v nogometno ekipo, dobijo slabšo oceno, ne zmagajo v družabni igri. Namesto, da otroka pomilujejo in ga spodbujajo v smiljenju samemu sebi, zreli starši te dogodke spremenijo v izkušnje. Skupaj poiščejo načine, kako bi se lahko izboljšali, kako bi naslednjič lahko kaj naredili drugače in poiščejo lekcije, ki jih je dogodek naučil.

Ne vzgajajo z občutkom krivde

Občutek krivde lahko spodbudi vrsto ne ravno najboljših starševskih prijemov. Zasmilijo se nam, ko jim rečemo ne – pa hitro spremenimo mnenje, kajne? Toda zreli starši ne dovolijo, da bi neprijetni občutki krivde spreminjali njihove premišljene odločitve.

Ne postavljajo otroka v središče sveta

Velika skušnjava je ta, da bi se ves naš svet vrtel okoli naših otrok. Toda otroci, okoli katerih se stalno vrti ves svet, odrastejo v vase zagledane odrasle. Zreli starši tako usmerjajo otroke v miselnost, kaj lahko oni sami ponudijo svetu. Velika razlika je namreč v dojemanju tega, kaj lahko svet ponudi tebi ali kaj lahko ti njemu.

Ne dovolijo, da bi strah usmerjal njihove odločitve

Drži, da zavijanje otroka v vato prihrani staršu marsikatero skrb in strah. Toda zagotavljanje prevelike varnosti z vseh strani zavira njihov normalen razvoj. Zreli starši tako nastopajo kot usmerjevalci in ne kot osebni stražarji. Dovolijo otrokom, da odkorakajo v svet in izkusijo življenje, čeprav je včasih strašljivo to dopustiti.

Ne dovolijo, da ima otrok moč nad njimi

Otroci, ki diktirajo, kaj bo za večerjo, imajo preveč moči v svojih rokah. Zreli odrasli dopuščajo otrokom, da sodelujejo pri za njih primernih odločitvah, vendar pa hkrati zmorejo vzdrževati hierarhijo v družini.

Ne pričakujejo popolnosti

Visoka pričakovanja so do neke mere zdrava, previsoka pa lahko zlomijo hrbtenico. Zreli starši se tako zavedajo, da njihovi otroci ne bodo perfektni na vseh področjih in v vsem, kar počnejo. Ne spodbujajo stalno otroka, da mora biti boljši od drugih. Ga pa stalno spodbujajo, da postaja boljša verzija samega sebe.

Ne dovolijo, da bi se otroci izogibali odgovornosti

Zrelega starša ne boste slišali reči: „Mojega otroka ne želim zasuti z domačimi opravili. Otroci naj bodo otroci.“ Njihovi otroci imajo svoj seznam domačih opravil in ga redno opravljajo. Spreminjajo ga glede na starost otrok. S tem jih spodbujajo, da postajajo odgovorni družinski člani in kasneje državljani. Proaktivno jih učijo prevzemati odgovornost za svoje odločitve in dejanja.

Ne obvarujejo svojih otrok vsakršne bolečine

Starši bi nagonsko svoje otroke najraje obvarovali vsakršne bolečine, tako telesne kot čustvene. Obvarovali bi jih vseh strahov in prizadetosti. Toda otroci se morajo naučiti spoprijeti se tudi s tovrstnimi zadevami. Zato jih zreli starši ne obvarujejo pred izkustvom bolečine za vsako ceno, temveč jim v trenutkih, ko boli, stojijo ob strani. Se z njimi soočajo z neprijetnimi situacijami in jim s tem pomagajo rasti v zaupanju vase, da zmorejo rešiti svoje težave ne glede na to, kakšne se bodo pojavile na poti.

Otrokom dovolijo delati napake

Včasih je težko stopiti korak nazaj in dopustiti, da gre otrok v šolo brez športne opreme. Ali ven premalo oblečen. Toda tovrstne „napake“ so največje učiteljice v življenju. Zreli starši tako dopustijo svojim otrokom, da kdaj zamočijo, pozabijo, sprejmejo napačno odločitev – in se jim s tem dovolijo učiti na naravnih posledicah svojih dejanj.

Ne ubirajo bližnjic, da bi se izognili neudobju

Veliko enostavneje in hitreje je opraviti nekaj namesto otroka, kot ga spodbujati, naj že enkrat to opravi. Toda tovrstne bližnjice otroke spodbujajo k nezdravim navadam. Zreli starši zato tolerirajo neudobne situacije in se izogibajo privlačnim bližnjicam.

Sledijo svojim vrednotam

Prehitro se zgodi, da nas vsakodnevni vrtinec šole, službe, domačih nalog, krožkov in hobijev potegne v način življenja, ki se hitro oddaljuje od naših vrednot. Zreli starši imajo svoje vrednote jasno začrtane in življenje svoje družine vodijo skladno z njimi.