Znanstveniki ugotovili, zakaj se motimo pri imenih svojih otrok in vnukov

Foto: Shutterstock

Gotovo se spomnite svoje babice ali dedka, ki sta, preden sta vas poklicala po pravem imenu, naštela pred tem vsaj pet napačnih. Navadno takih, ki pripadajo vašim sestram, bratom, sestričnam in bratrancem.

Nič kaj dosti boljši od starih staršev niso bili naši starši, kajne? Morda ste bili na trenutke celo zaskrbljeni, da mati kaže zgodnje znake demence.

»Preveč nas je in stari so,« smo navadno v smehu zaključili. A tudi smeh nas je minil, ko smo imena svojih otrok začeli mešati sami.

A brez skrbi, za izgovarjanje niza napačnih imen so znanstveniki odkrili vzrok! To, da se trudimo poklicati svojega otroka na način »Tanja-Meta-Urška-Lara!« so na kratko poimenovali – ljubezen.

Najpogosteje imena mešajo mame

Rezultate petih raziskav, v katerih je skupno sodelovalo okoli 1.700 udeležencev, so skupno povzeli in objavili v znanstvenem delu Spomin in spoznanje (Memory and Cognition). Del ugotovitev se nanaša tudi to, zakaj naštejemo več drugih imen, preden uporabimo pravega.

Če vas nekdo pokliče po napačnem imenu, je to direktno povezano s tem, da vas dobro pozna, da vam je zelo blizu, da vas ima neizmerno rad in da mu veliko pomenite.Imena najpogosteje mešajo mame, so ugotovili raziskovalci. Drugo najpogosteje se je mešanje imen pojavljalo med ožjimi družinskimi člani, pogostost pojava sledi med zelo tesnimi prijatelji.

Posamezniki, ki so nekoga napačno poimenovali, so trdili, da je to posledica podobnosti imen med seboj in posledica podobnosti ljudi. Vendar razlog tiči povsem drugje, saj vemo, da se marsikatera imena med seboj zelo razlikujejo, pa jih vendar pomešamo.

Raziskovalci so tako prišli do zanimivega zaključka: če vas nekdo pokliče po napačnem imenu, je to direktno povezano s tem, da vas dobro pozna, da vam je zelo blizu, da vas ima neizmerno rad in da mu veliko pomenite.

V poročilu tako med drugim piše: »Napačno imenovanje družinskih članov je posledica globokih vezi med tistim, ki napačno poimenuje, tistim, ki je napačno poimenovan in tistim, čigar ime se izgovori.«

Ali z drugimi besedami: bližje kot nam je oseba, večja je verjetnost, da jo bomo poklicali po napačnem imenu.

Vzrok v »predalih«

Vzrok pa se pravzaprav skriva v delovanju naših možganov. Le-ti namreč določene informacije organizirajo v povezane skupine. Gre za vrsto shranjenih informacij, ki jih imenujemo semantični spomin. To je sposobnost možganov, da se naučijo dejstev in odnosov med njimi.

Ko se boste naslednjič zmotili pri imenu svojega otroka, je to zgolj zato, ker ga neizmerno ljubite. Vaši možgani so praktično pospravili vsa imena vaših otrok (in vnukov) v mapo »Ljudje, ki jih imam tako rad, da bi mi lahko srce razneslo od ljubezni.« Kadar torej želite poklicati enega otroka, je velika verjetnost, da boste našteli seznam vseh iz omenjene »mape«.

Kljub znanstvenem dokazu se bo gotovo še vedno vsaka generacija otrok smejala svojim staršem, babicam in dedkom, ko bodo ti naštevali imena. Za nas pa je informacija vendarle spodbudna, saj vsaj vemo, da nas ne lovi Alzheimer ?.

 

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja