Zakaj sem rada zdresirana žena

Vir: Shutterstock

Po napornem skoraj celodnevnem fizičnem delu je družba sedla k delavski malici. Ravno sem prisedla, ko je moj mož zavzdihnil, da si je pozabil vzeti kruh. Brez besed sem vstala in mu šla iskat kos k sosednji mizi. Ko sem se vrnila, je nasproti sedeči znanec pripomnil: „Ta ima pa dobro zdresirano!“

Čutila sem, da je bila opazka mišljena kot očitek mojemu možu. Ali pa vsaj opozorilo meni. Ker se res nisem hotela zaplesti v to debato, sem le v smehu odvrnila: „Kajne?“ Znanec pa očitno ni bil zadovoljen z učinkom, ki so ga imele njegove besede name in je nadaljeval: „Ja, skor malo preveč.“ Nakar je začel s svarili in nasveti, da ne smem biti preveč ustrežljiva, ker me bo mož začel jemati kot samoumevno. Da morata biti moški in ženska v odnosu enakovredna in da je slabo zame, da se mu takole pustim, da me „sprehaja“ naokoli za svoje potrebe.

Ko je nekdo drug zaskrbljen za mojo dobrobit v zakonu

Kimala sem in pustila, da je povedano obviselo v zraku. Zdelo se mi je po svoje ljubko, da je ta mlad moški, ki ga srečam dvakrat ali trikrat na leto, zaskrbljen za mojo dobrobit v zakonu. Sploh glede na to, da je sredi tridesetih še neporočen in brez otrok.

Kako naj razložim, da sem z veseljem pokorna, podrejena, zdresirana žena?

Niti mu nisem želela nasprotovati. Pa naj si misli, kar si hoče – da sem neumna, zdresirana, pokorna, podrejena … Ja, prav, to sem jaz. Raje imam, da si to misli o meni, kot da si uničim večer v debati z ideologijo enakopravnosti moških in žensk.

A če bi bila iskrena z njim, bi rekla, da nikakor nisem, si pa zelo želim, da bi bila zdresirana (če je že ravno to izraz, ki ga je uporabil). Seznam načinov, kako bi si želela biti še bolje „zdresirana“ žena, je dolg.

Želim si, da bi bila bolj(ša) zdresirana žena

Želim si, recimo, da bi znala biti tiho, kadar je treba. Brez vseh nepotrebnih „Saj sem ti rekla!“, „Pravi se je oglasil,“ in „Pa saj sem ti to že stokrat povedala.“

Pa da bi bila ubogljiva tudi, kadar me prosi, naj pospravim, počistim ali uredim nekaj v naši hiši, kar ga še posebej moti, meni pa se še posebej ne da.

In kako zelo si želim, da bi že nehala zavijati z očmi, kadar me vpraša nekaj, na kar se mi odgovor zdi očiten.

Najbolj pa bi si seveda želela, da bi se bolj spoštljivo odzvala, kadar me s čim prizadene.

Ampak zgoraj omenjeni znanec tudi ne ve in ne razume, da so možu drobne pozornosti mnogo pomembnejše kot meni. Da mu to, da mu prinesem kozarec vode, pripravim malico ali storim kako drugo uslugo pomeni neprimerljivo več, kot pa meni vzame časa in energije, da to storim. Tudi ne razume, da je moževa hvaležnost za mojo skrb neekvivalentno velika. In da njegov odziv nato hrani tudi mene.

Hrana za najin odnos

Kako naj mu torej skratka razložim, da sem z veseljem pokorna, podrejena, zdresirana žena? Kako naj mu razložim, da harmonija v mojem zakonskem odnosu ne pomeni nujno, da oba zlagava posodo v stroj, oba hkrati vstajava in oblačiva otroke za v vrtec in oba vsak teden zloživa po parih milijon nogavic, temveč, da vse to počnem jaz, pa mi zato ni treba nikdar početi marsikaj drugega.

Upam pa, in mu privoščim, da bo nekoč tudi on razumel, da s tem, ko brez besed, še preden me prosi, skočim ljubemu možu po kos kruha, nikakor ne podpihujem svoje podrejenosti. Temveč v resnici hranim najin odnos.