Zakaj je dobro, da si privoščite popoldanski dremež

Foto: Canva

V hitrem tempu vsakdanjega življenja pogosto pozabimo nase. Včasih je preveč že sama misel na to, da bi se usedli na kavč, ko pa nas čaka toliko dela. Mi pa že nismo lenobe. Pa vendar takega mnenja z nami ne delijo Španci, ki si brez slabe vesti privoščijo siesto, ali pa Japonci, ki prakticirajo svoj “power nap” kar v pisarni med službenim časom. Popoldanski spanec ima svoj namen.

Že kratek dremež prinaša veliko koristi:

• zmanjša dnevno utrujenost, še posebej po slabo prespani noči,
• poveča pozornost in zmanjša napake pri delu ter tako poveča delovno uspešnost,
• zniža raven stresa,
• krepi imunski sistem,
• izboljša razpoloženje (to ne velja le za otroke, ampak enako tudi za odrasle),
• izboljša spomin in sposobnost opravljanja zahtevnejših nalog ter olajša učenje,
• krepi srce in krvožilni sistem ter tako zmanjša tveganje za srčni infarkt, možgansko kap ali bolezni srca.

Kaj se dogaja med spanjem?

Ne glede na to, ali gre za spanec ponoči ali podnevi, le ta poteka v več spalnih ciklih, ki vključujejo različne faze. Med enim spalnim ciklom, ki traja povprečno 90 minut, preidemo skozi 4 faze. Prve tri faze pripravljajo telo na globok spanec tako, da zmanjšajo telesno aktivnost, sproščajo mišice in hkrati povečujejo aktivnost možganov.

• 1. faza je najkrajša faza spanja, ki traja le od 1-7 minut. Gre za prehod iz budnosti v spanec.
• 2. faza traja približno 10-25 minut. Tu se že sprostijo mišice in upočasnijo telesne funkcije. Vendar je spanec v tej fazi še vedno relativno rahel.
• 3. faza traja 20-40 minut in tu gre že za globok spanec, zato se je v tej fazi težko zbuditi.
• 4. faza ali REM faza traja 10-60 minut. Takrat so mišice telesa začasno paralizirane, oči pa se hitro premikajo pod zaprtimi vekami. V tej fazi smo najbolj mentalno aktivni, možgani utrjujejo spomin, mi pa smo zatopljeni v sanje.

Nasveti za dober dremež

Da bi kar najbolje izkoristili čas popoldanskega počitka, je pomembno razmisliti kje, kdaj in kako dolgo boste počivali. Ti dejavniki med drugim tudi vplivajo na to, kako se boste počutili po prebujanju iz dremeža.

Kako dolg dremež nam najbolj koristi?

• 10–20 minut: idealen za več energije, hkrati pa kratek dremež ne povzroči zaspanosti ob prebujanju.
• 30–40 minut: dober za globljo regeneracijo, a lahko povzroči občutek omotičnosti po prebujanju.
• 60–90 minut: celoten cikel spanja, ki je dober za spomin in kreativnost, a lahko moti nočni spanec.

Za večino ljudi je 15–20 minut popoldanskega spanja najboljša izbira. Takrat se tudi najlažje zbudimo, saj še ne spimo dovolj dolgo, da bi naše telo utonilo v globok spanec. Daljši dremeži, ki trajajo več kot 30 minut, lahko povzročijo, da oseba globoko spi, zato je po prebujanju omotična in dejansko lahko še bolj zaspana. Globok spanec pa lahko pri ljudeh, ki jim manjka spanja, nastopi že prej.

V nekaterih primerih je lahko koristen tudi daljši dremež, približno uro in pol. Ta dolžina spanja omogoča telesu, da preide skozi vse faze spanja in se tako izognemo zbujanju iz globokega spanca, zato je lahko takšen dremež tudi osvežujoč.

Kdaj je najboljše zadremati?

Najboljši čas za počitek je med 13. in 15. uro, ko nam že naravno pade energija. Poznejši dremeži (po 16. uri) pa že lahko motijo nočni spanec. Nekatere raziskave kažejo, da dremež vpliva na nočni spanec predvsem pri starejših odraslih in ne pri mladih in odraslih srednjih let.

Kje zadremati?

Dobro okolje za spanje je hladen, tih in temen prostor. Če delate od doma, je najbolj primeren prostor spalnica. Sicer pa prav pridejo zavese za zatemnitev, čepki za ušesa in maska za oči, ki zmanjšajo motnje med dremežem.

Ne pozabite nastaviti alarma

Preden zadremate, nastavite alarm za želeno dolžino dremeža, ki naj bi trajal približno 20 minut. Ko se oglasi alarm, poskusite vstati takoj, nato pa se pretegnite ali sprehodite, da preženete morebitno zaspanost.

Kava za boljši dremež

Se vam sliši nenavadno? V resnici ni. Če se želite zbuditi z več energije, vam pitje kave tik pred spanjem koristi. Možgani in telo občutijo vpliv kofeina približno 30 minut po zaužitju, zato bo le ta povečal budnost ravno po prebujanju. Seveda to velja le za popoldanski dremež, zvečer pa se pitju kave raje izognite.

Je spanja lahko tudi preveč?

Prekomerno dremanje je lahko tudi znak tesnobe ali depresije. Če ste ob tem tudi slabo razpoloženi, opažate spremembo teže ali prehranjevalnih navad, ali nimate zanimanj za dejavnosti, ki so vas sicer veselile, se posvetujte z zdravnikom. Prav tako se posvetujte z zdravnikom, če težko ostanete budni čez dan ali se ponoči težko naspite, saj gre lahko za narkolepsijo.

Investicija v dobro počutje

Popoldanski dremež torej ni razvada, ampak način, kako telesu in možganom omogočiti, da se spočijejo in tako delujejo bolje. Pomaga nam, da smo bolj zbrani, manj razdražljivi, bolj ustvarjalni in bolj zdravi. V naši kulturi, ki še vedno poveličuje deloholizem in izčrpanost, je dremež pravzaprav korak v smeri poslušanja svojega telesa in skrbi zanj. Privoščite si ga.