Z Bogom govorimo v materinščini

Se spomnite kakšnega trenutka, ko ste se z nekom prijetno pomenkovali, potem pa se vam je vedno bolj zdelo, da govorita o različnih stvareh? Ali ste se pogovarjali, vi pa ste imeli ves čas občutek, da vas drugi sploh ne razume, vi pa njega ne, čeprav sta oba govorila slovensko. Ali pa vsi tisti »klasični« spori v zakonu, ki izhajajo izključno iz tega, da govorita in razumeta »drugačna« jezika. Dokler si ne izdelata žensko-moškega slovarja, so lahko manjši ali večji prepiri na dnevnem redu.

To zna težko pasti na dušo še posebej takrat, ko želimo kaj razčistiti, uravnotežiti, sprejeti kompromis ali podeliti kakšno kritiko, prošnjo …

Obstaja nekaj tehnik, ki v takih trenutkih lahko močno pomagajo. Slišali in prebrali smo jih že mnogokrat, a se jih le redko pravi čas spomnimo. Pa tako bi nam olajšali komunikacijo.

Vendar tale uvod ni namenjen podeljevanju idej, kako se izogniti sporom. Rada bi le, da premislite, kako nam je včasih težko, ko nismo razumljeni in ko ne razumemo.

Kaj pa naš pogovor z Bogom? Govorimo isti jezik? Ga razumemo?

Zdaj se nam to zdi povsem samoumevno, tedaj pa je šlo za čustev in veselja polne dogodke in za prelomne reči v življenju naroda in njegove kulture.Čudovito lepo je, da se z Bogom in o Bogu lahko pogovarjamo v slovenščini. Da lahko bogoslužna besedila in božjo besedo beremo v domačem jeziku, sta bistveno prispevala sveta brata Ciril in Metod, ki godujeta prav danes. Kako drugače je občutiti Očeta, če ga pokličemo z isto besedo kot našega človeškega očeta, ki za nas skrbi in nas ima rad, kot če bi ga klicali z neko tujko, ki je niti izgovoriti ne znamo čisto dobro. Pa gre tukaj samo za poimenovanje. Kje je še razumevanje in dojemanje evharističnih skrivnosti!

Slovanska svetnika sta doumela, kako pomembno je z Bogom in Bogu govoriti v materinščini

Cirilu in Metodu je bilo jasno, da morajo ljudje, če jih želiš zares poučiti o Bogu, najprej razumeti jezik v katerem učiš. Učenje in prepoznavanje jezika pa je možno edino tako, da se ga zapiše. Ko enkrat znaš zapisati vsak glas nekega jezika, lahko pišeš besede, stavke, knjige. Ljudem lahko razlagaš božjo besedo v jeziku, ki jim je domač. In kdor se nauči črk, bo o Bogu lahko prebiral sam. Ker črk dobrih tisoč let nazaj še ni bilo, sta v to jabolko zagrizla onadva. Ko je bilo to opravljeno, sta poromala v Rim in za slovenske narode izprosila pravico, da verniki in duhovniki bogoslužje opravljajo v domačem jeziku. Zdaj se nam to zdi povsem samoumevno, tedaj pa je šlo za čustev in veselja polne dogodke in za prelomne reči v življenju naroda in njegove kulture.

In zdaj, ko vse to imamo?

Ko takole sedemo za Sveto pismo in ga prebiramo …, ali se znamo ustaviti in pri Bogu vmes preveriti – sem te res pravilno razumel? Si mi hotel povedati to? Nam srce še kdaj zaigra pri sveti maši, ker jo razumemo od prve do zadnje besede. Jaz se tega zavem vsako leto, ko sem v počitniškem času pri sveti maši kje v tujini. Čeprav nekatere jezike kar razumem, vseeno ne morem reči, da znam razbrati prav vsak odtenek, kakor mi omogoča materinščina.

Pri Bogu ni treba pazljivo izbirati besed. On razume naše srce.

In če v napetih razpravljanjih in usklajevanjih pri ljudeh potrebno biti pazljiv z izbiro besed in se včasih zelo potruditi, da te ogovorjeni razume, je pri pogovoru z Bogom drugače, lažje. On ve, ne glede na jezik in našo nadarjenost za ubesedenje misli, kaj bi mu radi povedati, ga prositi. Samo to želi, da si redno vzamemo delček od vsega časa, ki nam ga je podaril, tudi zanj.

Počitniški dnevi so lahko odlična priložnost za negovanje pogovora z Bogom. On razume vse jezike in njegovo tiho šepetanje v srcu slišimo vsi, čisto vsi.