Smithova zaušnica Chrisu Rocku na oskarjih – nesprejemljiva reakcija na nesprejemljivo šalo

Vir: Shutterstock

Podelitev filmskih nagrad oskar že vrsto le pritegne največ pozornosti svetovne javnosti, ko govorimo o nagradah za dosežke v filmskem svetu.

Pogosto je ta prireditev zaznamovana z (ne)namernimi izpadi voditeljev, podeljevalcev nagrad ali prejemnikov nagrad, o katerih se potem razpravlja še bistveno dlje, kot o samih nagrajencih in njihovih dosežkih.

Letošnjo podelitev je tako zaznamoval igralec Will Smith, ki je med prireditvijo prišel na oder in voditelju Chrisu Rocku primazal klofuto. Dogodek, za katerega je bilo sprva videti, da bi lahko bil tudi del scenarija (pa očitno ni bil), je imel povod v predhodni “šali” voditelja prireditve Chrisa Rocka, ki je na račun pričeske Smithove žene Jade Pinkett-Smith (ki ji lasje izpadajo zaradi bolezni) skušal humorno izjaviti, da se veseli nadaljevanja filma G.I. Jane, v katerem se glavna igralka povsem obrije.

Nasilje preglasilo podelitev nagrad

Will Smith bi za izražanje svojega nestrinjanja zagotovo lahko izbral drugačno pot.

Dejstvo je, da nobeno nasilje ni sprejemljivo. Izražati svoje nestrinjanje s povedanim tako, da govorca udariš, pač nima mesta nikjer; ne v družini, ne v službi, ne v gostilniški debati in zagotovo ne na svetovnem odru, pred očmi svetovne javnosti.

Will Smith bi za izražanje svojega nestrinjanja zagotovo lahko izbral drugačno pot. Kasneje je v govoru ob prejemu kipca za najboljšega igralca v glavni vlogi dejal, da: »Čuti poslanstvo, da ljubi in varuje ljudi …« S tem svojim dejanjem je očitno želel pokazati, da ne bo pustil norčevanja in poniževanja svoje žene. V kolikor bi to naredil na drugačen, bolj sprejemljiv način, bi danes o njem govorili kot nekom, ki plemenito brani in varuje svoje najbližje, tako pa se po njem zgrinjajo predvsem obtožbe.

Lahko igralčev bes razumem?

Ima pa ta Smithova poteza tudi drugo plat. Če pustim ob strani dejstvo, da je Smith svetovno znani igralec, ki si je ta incident privoščil na očeh svetovne javnosti in nanj pogledam samo skozi dejstvo, da je kot mož skušal “zaščiti” ženo, lahko njegov bes celo razumem.

Norčevati se iz bolezni je še en dokaz več, da smo v sodobni družbi pripravljeni spustiti vse standarde sprejemljivih ravnanj na najnižjo možno točko.

Norčevati se iz bolezni, na katero bolnik nima vpliva, obenem pa mora bolnik sedeti in mirno prenašati šaljive pripombe na račun svojega zunanjega izgleda, je še en dokaz več, da smo v sodobni družbi pripravljeni spustiti vse standarde sprejemljivih ravnanj na najnižjo možno točko.

In po mojem mnenju je Smith s svojo reakcijo povedal to, s čimer se verjetno večina od nas lahko strinja – določene stvari v življenju pač morajo ostati svete. Ne smemo se norčevati iz bolezni drugih, ne smemo nabirati všečkov in klikov na podlagi humorja, ki izvira iz trpljenja drugega, predvsem pa nikoli ne smemo dopustiti, da je zunanji izgled povod za to, da določamo, kdo je predmet norčevanja in kdo ne.

Zato njegovega dejanja nikakor ne morem odobravati, lahko pa razumem, da se je odločil, da bo zaščitil svojo ženo v trenutku, ko je bila le ta najbolj ranljiva. Le način, ki ga je izbral, zagotovo ni bil pravi.

Takšno nasilje naši otroci in mnogi odrasli doživljajo vsak dan

Tudi Chrisove besede, čeprav ni zadal fizičnega udarca, so nasilje.

In podobno kot danes obsojamo Smithovo dejanje, je potrebno obsoditi besede Chrisa Rocka, ki se je odločil, da bo zunanji izgled in nastajajoča pleša pri Smithovi ženi predmet njegovega posmeha. S tem sicer ni zadal fizičnega udarca trpeči ženski, toda tudi te izrečene besede so nasilje.

In s takšnim nasiljem se danes soočajo tudi naši otroci. Kako pomemben je danes pri mladostnikih zunanji izgled! Koliko časa preživijo pred ogledalom in na družbenih omrežjih, da bi ja čim bolj ustrezali sodobnim merilom! Koliko trpljenja je pri otrocih, ker jih sovrstniki zbadajo, se jim posmehujejo ali pa jih ne spustijo v svoj krog, ker “ne dosegajo” družbenih meril!

In zato se je potrebno odločno boriti proti takšnim besedam. V naše otroke niso uperjene oči svetovne javnosti in udarci, ki jih vsakodnevno prejemajo, nikoli ne bodo dosegli odziva, kot ga ima sedaj Smithova poteza.

Zato je ta incident obenem tudi priložnost, da na eni strani obsodimo nasilje, ki si ga je Smith privoščil, kajti vsakršno poveličevanje njegove nasilne poteze je v luči poplave novic o nasilju, ki smo mu priča v svetu (in nenazadnje v filmih, če smo že pri oskarjih), nesprejemljivo. Obenem pa je njegova poteza priložnost, da se zavemo, da so besede, ki lahko pripeljejo do takšnega nasilnega odziva, med nami prisotne vsak dan.

In tudi to je nasilje. Le prepogosto preslišano. In preredko obsojano.

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

  1. Besede večkrat bolijo. Lahko zelo bolijo. Beseda lahko celo “ubija”!
    Nikoli nisem prenesla norčevanja iz ljudi: zakaj so debeli, zakaj so presuhi, zakaj so previsoki, imajo redke lase, imajo preveč las, so zabiti, so nerodni itd.itd.
    Tale voditelj je pokazal, da ima praznino v glavi. Prav tako ima priznano v glavi tudi vse občinstvo, ki se je smejalo. Zelo moramo biti previdni pri takih izjavah. Zelo hitro koga lahko užalimo in ga potlačimo. Mnogo laže je pisati tragedije kot komedije…
    Will Smith je pa reagiral tako kot je, impulzivno in čustveno. Morda samo on in žena vesta, koliko težkih trenutkov sta dala skozi. Ne zagovarjam nasilja, vendar pa domnevam, da je bil tako prizadet, da mu v tistem trenutku ni padlo nič drugega na pamet. Dejanje v afektu, pač.

  2. Will se je opravičil. A MORAL bi se tudi oni ta-drugi. Dogodek me je hipoma vrnil na finale evropskega prvenstva ed Italijo in Francijo kjer je Zinadine Zidane zakockal kariero in zmago zaradi žaljivke Italijana. Njemu se je žvižgalo, ker je dosegel namen, izločil je Zidaneja. Ta dva primera sta TIPIČEN primer zahodnjaške hinavščine in dvoličnosti. Izprijen svet, kjer ena stran lahko naredi prav kar hoče, razen nečesa. Lahko človeka ubije z besedami, pa je to dovoljeno. Druga stran pa bo obsojena za najmanjše nasilje, saj je njegovo dejanje kot nedopustno. Recimo udarec žene ali pa … aktualne svetovna zgodba, kjer se nenehno poudarja, da je bilo dejanje neke neizzvano in da je nedopustno. Nobeno družinsko nasilje se ni skuhalo v eni noči, pa tudi do vojne ne pride čez noč.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja