Ali ste vedeli, da se je v preteklih letih razmišljalo o predlogu, da bi spremenili mesto pozdrava miru pri maši? Kljub razpravam se to ne bo zgodilo, so pa v Vatikanu zapisali nekaj priporočil oziroma mestoma celo zahtev za drugačno obhajanje pozdrava miru.
Pred obhajilom ali pred prinašanjem darov?
Pozdrav miru se po rimskem obredu izmenja tik pred obhajilom. Vendar v Katoliški cerkvi obstajajo tudi liturgične tradicije, kjer je mesto pozdrava miru drugačno.
Tako ima denimo t. i. »ambrozijanski« (milanski) obred pozdrav miru pred začetkom darovanja oziroma pred prinašanjem darov. (Ambrozijanski obred ima svoje korenine v 4. stoletju, v času škofa svetega Ambroža. Čeprav prilagojen rimskemu obredu se je z nekaterimi posebnostmi v Milanu in nekaterih okoliških župnijah ohranil vse do danes.) Podobno prakso denimo izvajajo tudi v neokatehumenski skupnosti, čeprav sicer uporabljajo rimski obred.
Zagovorniki, ki so v preteklih letih želeli, da bi bila ta sprememba v katoliški liturgiji splošno sprejeta, so utemeljevali, da bi pozdrav miru pred darovanjem bolj odgovarjal Jezusovim besedam v evangeliju: »Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, pusti dar tam pred oltarjem, pojdi in se najprej spravi z bratom, potem pa pridi in daruj svoj dar« (Mt 5,23-24).
Nekateri so bili tudi mnenja, da lahko pozdrav miru tik pred obhajilom, še posebej če se opravlja na neprimeren način, raztrese oziroma zmoti zbranost pred prejemom obhajila.
Po drugi strani pa ima umeščenost pozdrava miru v čas, ko se je pri maši že zgodilo spremenjenje, globok pomen. Poudarek ni toliko na tem, da se spravimo drug z drugim, kot na tem, da si podelimo mir vstalega Kristusa. Gre za neke vrste »velikonočni poljub« vstalega Kristusa.
Sprememb ne bo, Vatikan pa opozarja na nepravilnosti
O možnosti spremembe mesta pozdrava miru so razpravljali škofje že na sinodi o evharistiji leta 2005. Pretekli mesec pa so iz Vatikana poslali vsem krajevnim Cerkvam po svetu posebno okrožnico*, v kateri se je Kongregacija za bogoslužje dokončno izrekla proti spremembam. Pismo je potrdil tudi papež Frančišek.
Ne samo, da so se izrekli proti premiku pozdrava miru, v okrožnici so celo opozorili, da so nekatere prakse pozdrava miru, ki so se uveljavile v zadnjem času, nepravilne.
Ker so te nepravilne prakse zaradi pogoste rabe pri nas večinoma sprejete kot običajne oziroma normalne, jih velja posebej omeniti:
- Če se med pozdravom miru poje pesem (običajno gre za pesem, ki govori o miru).
- Če pri pozdravu miru zapustimo svoje mesto, da bi pozdrav miru izmenjali z več ljudmi v cerkvi.
- Če duhovnik pri pozdravu miru zapusti oltar, da bi izmenjal pozdrav miru z nekaterimi verniki, ki so pri maši.
- Če se v določenih primerih pozdrav miru uporabi kot voščilo (denimo ob prazničnih mašah ali pri poroki, krstu, obhajilu, mašniškem posvečenju …).
Vatikan še dodaja, da bi veljalo razmisliti, ali se bolj »domačne« in »profane« geste pozdrava miru, ki so se že uveljavile, lahko nadomestijo z »bolj primernimi«. Ne za eno ne za drugo v okrožnici ni navedenih konkretnih primerov.
V okrožnici pa je še izrecno poudarjeno, da pozdrav miru ni nujni element maše in naj se obhaja samo takrat, ko je to primerno.
Nalogo, naj poskrbijo za ozaveščanje ljudi in odpravo nepravilnosti, daje Vatikan škofovskim konferencam. Pri tem pa opozarja, da je treba upoštevati tudi različne kulture, zlasti pa razlike v doživljanju pozdrava miru s strani ljudi v različnih okoljih.
Gre res za »zlorabe«?
Precej vznemirjenja je v zvezi z okrožnico povzročil tudi prevod, ki omenjene nepravilnosti pri pozdravu miru oziroma »napačne rabe« poimenuje z izrazom »zlorabe« (tako denimo v angleščini »abuse« in v španščini »abusos«).
Izraz liturgična zloraba je sicer precej pogost in ga uporabljajo predvsem tisti, ki prisegajo na maševanje po »starem obredu« in so kritiki sprememb, ki jih je v bogoslužje vnesel 2. vatikanski koncil. Ko uporabljajo tako močan izraz, se zdi, da njihovi argumenti dobivajo dodatno moč.
Čeprav tako angleški kot španski prevod sledita latinskemu izvirniku (»abusus«), pa nekateri opozarjajo, da prevod ni primeren, saj izraz v cerkveni latinščini nima tako negativne konotacije kot v sodobnih jezikih. Tu se namreč beseda »zloraba« uporablja pri težjih prestopkih, kot so denimo spolne zlorabe ali pri zlorabi alkohola, drog.
Zato je bolj pravilno govoriti o nepravilni, napačni ali zmotni rabi, saj ti izrazi ne ustvarjajo čustvene konotacije, češ da gre že skoraj za kriminalne prestopke …
V Sloveniji škofje vsebine okrožnice še niso predstavili. Če jo bodo, bo gotovo sprožila tudi kak živahen odziv, saj se v zadnjem času krepi debata o stanju bogoslužja v Katoliški cerkvi.
V vsakem primeru pa je vsem, ki se udeležujemo katoliškega bogoslužja, lahko tovrstna razprava v premislek, kako obhajamo in doživljamo posamezne obredne geste oziroma dele liturgije.
* Vatikan okrožnice ni javno objavil, so pa jo v javnost posredovali v Španiji in ZDA. Špansko besedilo najdete tukaj, angleško besedilo vključno z latinskim izvirnikom pa tukaj.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!