Tri osebe, ki jih moramo videti v svojem najstniku

Foto: Canva (AI)

Ko pogledate na svojega najstnika, koga vidite?

Je to upornik, nergač, sitnež, morda zmeden otrok, raziskovalec? Nekdo, ki se išče, ali nekdo, ki ga res ne razumete? Ko gledamo nanj, moramo pogledati pod njegovo kožo, da ga lahko v resnici začutimo. Karen, mama 6 otrok, pravi, da moramo na naše najstnike gledati kot na tri osebe. Najstnika moramo videti kot:

1. Dojenčka

Ko njegovi hormoni divjajo kot za stavo, se je dobro spomniti tistega sladkega otroškega obraza in tega, kako se nam je stopilo srce, ko smo ga prvič videli. Se še spomnite, kako globoko ste se zaljubili v osebo, ki vam ni mogla dati drugega kot vlažne nasmehe?

Biti starš dojenčku pomeni, da te ponoči večkrat prebudi otroški jok, da moraš zamenjati že 100 in eno plenico, pa da te malo dete pobruha in polula. Da, vse to se zgodi. Zdi se, da z lahkoto žrtvujemo lastno udobje za nemočnega dojenčka.

Zato se je ob izzivih z najstnikom dobro spomniti te stopnje ljubezni.

2. Bodočega odraslega

Dobro se je zavedati, da je mladostništvo le eno življenjsko obdobje. Kmalu bo prišel čas, ko vas bo najstnik presenetil s tem, kar zmore, zna in kar počne.

Včasih začnemo razmišljati preveč pesimistično in se ustrašimo napak, ki jih dela. Pa vendar, saj ima čas za delo na njih. Navsezadnje tudi odrasli še vedno delamo na nekaterih svojih napakah.

Nekoč, kar bo že prav kmalu, bo ta otrok odrasel. Mladostniška leta bodo kmalu le spomin. Spomin na vse lepe stvari, ki so se zgodile, in na težke preizkušnje, ki ste jih dali skozi. Pozabili pa boste na vsakodnevne težave, s katerimi se danes srečujete. Se boste res spomnili, kako je že sedemnajstič pozabil odnesti smeti? Stvari, ki nas trenutno tako zelo motijo, bodo postali spomini, ki se jim bomo smejali.

3. Najstnika, kot je sedaj

Starši včasih prestavimo svoje obveznosti na avtopilota, še posebej, če ob delu vzgajamo veliko družino. In tako se hitro zgodi, da izgubimo stik z otrokom.

Rešitev je v tem, da si vzamete čas za odnos ena na ena. Da mu postavljate vprašanja in ga poslušate. Ter ga dejansko slišite in mu ne skačete v besedo s svojimi nasveti. Da se ugriznete v jezik, ko bi želeli modrovati.

Sprašujte ga z vprašanji odprtega tipa in se izogibajte vprašanjem, na katera bi odgovoril samo z da ali ne. Saj se še spomnite vprašanj, ki se začnejo z kdo, kaj, kje, zakaj, kdaj in kako. Potegnite jih na plano. Na primer:

• Kje bi živel, če bi lahko živel kjer koli na svetu?
• Če bi lahko postal zvezdnik, kdo bi bil?
• Kdaj si se počutil najbolj srečnega? Kdaj te je bilo najbolj strah?
• Kam na svetu bi odpotoval, če bi ti nekdo drug plačal potovanje?
• Na kaj se spomniš, ko pomisliš na svoje otroštvo?

Postavite mu vprašanja, ki vas resnično zanimajo in preko katerih boste spoznali, kdo v resnici je. Najstniki imajo namreč hudo dober nos za iskrenost. Če ne boste iskreni, bo to vedel takoj.

Nikar si ne predstavljajte, da veste vse o njem samo zato, ker ga poznate že celo življenje. On ima svoje življenje in svoje poglede. Prebral je različne knjige, videl različne filme in slišal različne pesmi. Otrok, ki vam je pri šestih letih zatrjeval, da bo, ko bo velik, živel v hiši oranžne barve, si morda sedaj želi, da bi živel v hiši bele barve. Ste vedeli, da se je to spremenilo? Želje se spreminjajo. Okusi se spremenijo.

Vaš najstnik pa je še vedno vaš otrok. In kmalu bo postal odrasel mož. V tem vmesnem času pa imate priložnost, da skupaj krmarite po razburkanih valovih odraščanja. In da se vedno znova opominjate, da vas pljusk vode lahko zalije in vas povsem vrže iz tira, ali pa vam predstavlja adrenalinsko izkušnjo z veliko zabave in smeha.

Vir: livingunabridged.com