Tabor skupnosti Iskreni v Kančevcih v znamenju Francije

tabor-skupnosti-iskreni-2020

Že kar nekaj časa smo doma, a v meni živi spomin na ogenj poletnega tabora skupnosti Iskreni. Tabor je potekal v sproščenem vzdušju med 12. in 16. avgustom 2020 v Kančevcih pri nadvse gostoljubnih bratih kapucinih. Okrog večernega ognja je posedalo 12 družin in p.Tomaž. Pripovedovali smo si o delu, doživetjih in novih spoznanjih.

Pojoča zahvala Bogu, da nam je sploh dano biti tukaj in skupaj, se je z iskricami dvigala ob spremljavi kitare v nebo.

Družine smo se zbirale tudi pri mašah v naravi pa pri obedih in jutranjih uvodih z Malim princem. S pomočjo lutk smo spremljali njegovo srečanje z lisico, udomačevanje, tkanje vezi prijateljstva, njun ritual srečevanja in njuno slovo. Te teme so bile iztočnica za nadaljnje delo po družinah: pogovor o prijateljih, ki je tekel ob izdelovanju lutk in ob pletenju zapestnice prijateljstva; športne igre; načrtovanje posebne ceremonije, kjer se družina sestane, postavlja pravila, načrtuje in praznuje; ter osredotočanje na tisto, kar je očem nevidno.

Časa je bilo dovolj tudi za kopanje na soboškem kopališču, za odkrivanje tamkajšnjih parkov, za večerno prepevanje in pogovore odraslih o vzgojnih izzivih nove dobe, za igro odbojke in nogometa, za jutranji tek in kolesarjenje, za branje in ustvarjanje, za medsebojno spoznavanje in tkanje prijateljskih vezi. Nekaj pa smo si ga vzeli tudi za adoracijo – za zmenek z Velikim princem. Prelepo.

Na Veliki šmaren nam je uspel podvig: Prav vsi udeleženci – brez izjeme – smo poromali do Rotunde. V lepem vremenu smo tam obhajali slovesno sv. mašo in pojedli slavnostno kosilo. Med potjo nazaj pa nas je ujela močna nevihta. Hud naliv nas je razkropljene po gozdni poti hipoma premočil in nas preko iskanja, reševanja oziroma skrbi za drugega na prav poseben način povezal in napolnil s čisto radostjo.

Če je lanski tabor zaznamoval duh Amerike (zaradi z njo zaznamovane ene družine), je letošnjega duh Francije (zaradi z njo zaznamovane druge družine). Poleg dela, ki ga je napisal Antoine de Saint-Exupery, smo okusili kiš Lorraine in šampanjec in sploh hranjenje v slogu gurmanskih Francozov, bili udeleženi v turnirju petanke, britju z žiletko, pisanju v Braille-jevi pisavi, igri Un éléphant qui se balançait itn.

V dneh, ko so druženja omejena, se zavem privilegija, da sem lahko bila del vesele poletne družinske zgodbe, da imam prijatelje in prekrasne sveže spomine. A ne le jaz. Vsega omenjenega so se v polnosti naužili tudi moj mož, moja sinova in hči. Zavem se vrednosti skupnosti, ki mojo družino spodbuja, da deli življenje z drugimi družinami, da skupaj rastemo ter si medsebojno pomagamo. Neprecenljivo.