Ste noseči ali še dojite in ste zaposleni? Preverite kakšne so vaše pravice!

Foto: Shutterstock

»Nosečnost je normalen del življenja in ni bolezen. Veliko žensk med nosečnostjo dela in nekatere se vrnejo na delo, ko še dojijo. Ker obstajajo določene obremenitve in škodljivosti na delovnem mestu, ki lahko ogrozijo zdravje noseče ženske in/ali njenega otroka, je potrebno te delavke posebej zaščititi. V Zakonu o delovnem razmerju, v členih od 160 do 166 je posebna skrb namenjena delavkam v času nosečnosti in doječim materam.«

Tako pravi poseben dokument, ki ga je pripravil Urad RS za varnost in zdravje pri delu. Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve pa na podlagi te razčlenitve delavkam, ki so noseče, so pred kratkim rodile ali dojijo, predstavlja pravice, ki jim pripadajo.

Posebne pravice zaradi nosečnosti in starševstva

Zakon o delovnih razmerjih določa, da »imajo delavci zaradi nosečnosti in starševstva v delovnem razmerju pravico do posebnega varstva. Delodajalec mora delavcem omogočiti lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti.«

To pomeni, da lahko ne le nosečnice in doječe delavke, ampak katerikoli starš svojemu delodajalcu predlaga drugačno razporeditev svojega delovnega časa zaradi potreb po usklajevanju družinskega in poklicnega časa, delodajalec pa je tisti, ki mora delavcu pisno utemeljiti svojo odločitev o (ne)prilagajanju delovnega časa.

“(Bo)ste noseči?”

Delodajalec ne sme zahtevati od delavke ali celo sam poizvedovati o podatkih glede nosečnosti delavke, razen če to zahteva delavka zaradi uveljavljanja pravic v času nosečnosti.

Prepoved opravljanja del v času nosečnosti in dojenja

Zakon pravi, da »v času nosečnosti in še eno leto po porodu delavka ne sme opravljati del, če le-a s povečano nevarnostjo vplivajo na njeno zdravje in na zdravje otroka. Če delavka opravlja delo, ki bi lahko v času njene nosečnosti škodljivo ali s povečano nevarnostjo vplivalo na njeno zdravje ali zdravje otroka, ji mora delodajalec zagotoviti opravljanje drugega ustreznega dela in plačo, kot da bi opravljala svoje delo, če je to zanjo ugodnejše.«

Kateri so tisti fizikalni, biološki, kemični in drugi dejavniki, ki niso primerni za delo nosečnic in žensk po porodu, si lahko preberete v dokumentu. Bistveno pa je, da ženska, ki je noseča, o nosečnosti (z zdravniškim izvidom) nemudoma obvesti svojega delodajalca. Delodajalec mora nato pripraviti oceno tveganja njenega delovnega mesta ter pripraviti in podpisati izjavo, da na njenem delovnem mestu ni znanih škodljivosti za delavko in plod. V kolikor pa ugotovi, da delovno mesto v času nosečnosti ni primerno, pa mora prilagoditi delovne pogoje in/ali urnik dela, če to ni mogoče zagotoviti drugo ustrezno delo in če tudi to ni mogoče, delodajalec poda predlog na ZZZS, da delavka za čas nosečnosti ostane doma.

To v nekaterih pogojih velja tudi za delavko, ki še doji, kar si lahko preberete v istem dokumentu.

Ne smete delati nadur in ponoči

Delavka v času nosečnosti in še eno leto po porodu ne sme opravljati nadurnega dela ali dela ponoči. To velja tudi za čas, ko otroka še doji, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za njeno zdravje ali zdravje otroka. Prav tako lahko delavka odkloni napotitev v tujino zaradi nosečnosti ali če varuje otroka, ki še ni dopolnil sedem let, oz. petnajst let v primeru, da je samohranilka.

Odpoved pogodbe

Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe noseči delavki in delavki, ki doji otroka do enega leta starosti, in staršem v času, ko koristijo starševski dopust (porodniško) v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela ter še en mesec po koriščenju tega dopusta.

Posebno pravno varstvo velja tudi, če delodajalec za nosečnost pred odpovedjo ni vedel. V tem primeru mora noseča delavka z zdravniškim potrdilom obvestiti delodajalca o nosečnosti pred iztekom odpovednega roka. Delodajalec lahko odpove pogodbo z nosečo delavko le v primeru izredne odpovedi po predhodnem soglasju inšpektorja ali v primeru prenehanja delovanja delodajalca.

Odmor za dojenje in nadomestilo plače

Delavka, ki doji otroka, ki še ni dopolnil 18 mesecev starosti, in dela s polnim delovnim časom, ima pravico do odmora za dojenje med delovnim časom, ki traja najmanj eno uro dnevno. Pod določenimi pogoji lahko za ta čas uveljavlja tudi nadomestilo plače. Podrobneje o tej pravici si lahko preberete v članku Nadomestilo za dojenje – dojiti med službenim časom ali ne?

Kaj pa, ko se z delodajalcem ne strinjata?

Če pride med delavko in delodajalcem do spora, je odločujoče mnenje pristojnega zdravnika oziroma zdravniške komisije. Prav tako je v primeru spora dokazno breme na strani delodajalca. Zato naj vas ne bo strah kontaktirati pristojnega inšpektorata za delo v primerih, ko mislite, da so vam (bile) kršene vaše pravice.