Smernice NIJZ, ki vas spodbujajo, da ne popustite pritisku otrok in družbe

Vir: Storyblocks

Manj = bolje, uči geslo smernic Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih. Ob razširjenosti ekranskih tehnologij med slovenskimi otroci in mladostniki so smernice glas razuma, ki starše svari, da ima prezgodnja in čezmerna uporaba zaslonov lahko različne škodljive učinke na otrokov razvoj in zdravje.

Otrok in mladostnik naj ne bo lastnik pametnega telefona ali tablice

Ena od za mnoge presenetljivih usmeritev tako pravi, naj otrok ne bo lastnik pametnega telefona ali tablice ne do vstopa v šolo, niti do pubertete, ampak do polnoletnosti. Pa čeprav imajo v slovenskih šolah vsaj pametne telefone, če že ne tudi tablic številni otroci že v drugem triletju osnovne šole, nekateri še prej, med mladostniki pa je sploh komaj kateri brez tovrstne naprave.

NIJZ svetuje, naj otroci do 2. leta starosti sploh ne bodo popolnoma nič pred zasloni, do 5. leta starosti pa naj bodo pred zasloni manj kot uro na dan in tudi tedaj v navzočnosti staršev.

Namesto ekrana naj v tem času otroka pomirijo, uspavajo in hranijo starši, otrok pa naj s starši gleda slikanice, bere, prepeva, se igra in ustvarja ter bo deležen veliko domišljijske in gibalne igre skupaj z drugimi otroki.

Spodbujanje živega druženja in pogovor

V prvi triadi osnovne šole naj bi otrok po smernicah NIJZ v prostem času pred ekranom prebil največ eno uro na dan. V drugi triadi osnovne šole se ta čas podaljša še za pol ure.

V tretji triadi osnovne šole in srednji šoli pa na največ dve uri prostega časa pred ekranom na dan. Preostali prosti čas je potrebno otroka oz. mladostnika spodbujati k druženju z vrstniki v živo ter se z njim pogovarjati o pasteh, možnih zlorabah in varovanju zasebnosti na spletu ter o tem, kje v primeru težav poiskati pomoč.

Praksa je sicer precej daleč od smernic. Otroci in mladi namreč pred zasloni preživijo neprimerno več časa, ki pa se je med epidemijo še podaljšal.

Ne gre le za čas, ampak tudi za vsebino

Pri tem ni pomemben le čas, ki ga otrok preživi pred ekranom, ampak tudi in predvsem tisto, kar gleda oz. pred ekranom počne. Ogled dokumentarnega filma ni enakovreden igranju nekoristne računalniške igrice, programiranje ni enako drsanju po Facebooku itd.

Sodobna tehnologija tudi staršem pomaga pri omejevanju rabe pametnih naprav, tudi s pomočjo aplikacij. A te vendarle ne smejo biti le vir nadzora – na prvem mesu mora biti pogovor z otrokom in navajanje na odgovorno samostojno rabo ob primerni starosti. Nekaj napotkov za zdravo rabo ekranske tehnologije najdete tudi tukaj. Več informacij o škodljivih učinkih in pasteh ekranskih tehnologij za otroke in mlade pa v video vsebinah na našem portalu.

Preberi še:

• Seksualizacija, agresija, spremembe možganov … zaradi ekrana!
• Mladi imajo v času epidemije mnogo večje tveganje za razvoj odvisnosti od družabnih omrežij, video iger, trgovanja s kriptovalutami, pornografskih vsebin …
• Kaj lahko storim, da moj otrok ne bo postal žrtev spletnega nasilja in kako se rešiti digitalne preobremenjenosti?

Projekt sofinancirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropski socialni sklad: www.eu-skladi.si.