Slovenski otroci pred ekrani skoraj sedem ur na dan

Vir: Pixabay

Pod okriljem raziskovalnega centra Evropske komisije je v sodelovanju z univerzami po Evropi nastala raziskava o uporabi pametnih naprav in porabljenem času pred ekrani pri otrocih. Rezultati so zaskrbljujoči in kažejo, da je potrebno ukrepati. A nastale so tudi pobude, ki lahko pomagajo naše družine, predvsem otroke, odlepiti od ekranov, v preteklih dneh so tako za nami dnevih brez pametnega telefona in dan varne rabe interneta.

V času epidemije pred ekrani dvakrat dlje kot pre njo

Otroci enajstih evropskih držav so na običajen šolski dan pred zasloni preživeli od šest ur do sedem ur in pol, kar je dvakrat toliko časa kot pred epidemijo*. Slovenski otroci so bili v povprečju pred ekrani skoraj sedem ur na dan, od tega so nekaj manj kot štiri ure namenili šolskemu delu. Še leta 2018 je bilo glede na raziskavo EU Kinds Online povprečje časa pred ekrani v EU 2,6 ure na dan.

Raziskava je pokazala, da prekomerna raba digitalnih tehnologij skrbi tudi 43 odstotkov slovenskih staršev in približno polovico otrok, med katerimi so imeli mnogi zaradi prekomerne uporabe tehnologije tudi težave v vsakdanjem življenju, kot je izpuščanje obrokov in pomanjkanje spanca.

Škodljivi niso le sami zasloni, pasti je mnogo več

Ob tem ni škodljiv le sam čas, preživet pred ekranom, temveč tudi vsebine, ki jih otroci spremljajo na spletu. Tako smo že pisali o računalniških igrah, ki so zasnovane, da bi zasvojile in možnostih spolnih zlorab in pornografskih vsebin na spletu. Otroci, tudi slovenski, so zaznali tudi lažne novice, škodljive vsebine, doživeli spletno ustrahovanje, v majhnem deležu so poročali, da so bili žrtve zlorabe osebnih podatkov, petina pa jih je imela izkušnjo z virusnim ali vohunskim programom.

Je pa pozitivno, da se je velika večina staršev z otroki pogovarjala o tem, kaj počnejo pred ekrani, prav tako so pomagali pri zagotavljanju internetne varnosti, dve tretjini slovenskih staršev pa je naklonjenih uporabi tehničnih rešitev, kot so na primer blokiranje, filtriranje, sledenje spletnim mestom ali aplikacijam, ki jih uporablja njihov otrok.

Družinski model za omejevanje rabe mobilnih telefonov pri otrocih v praksi

Ob dnevih brez pametnih telefonov smo v uredništvo prejeli predlog družine, v kateri so v krmarjenju med željami hčera in staršev oblikovali poseben model uporabe mobilnega telefona.

Otrok pri njih dobi telefon v uporabo (to pomeni, da telefon ni njegov, ampak v lasti staršev) konec petega razreda, pa čeprav imajo drugi otroci telefone že približno od tretjega razreda dalje.

Zaslon telefona je zaklenjen s kodo. Otrok tako lahko telefon uporablja le, če ji ga odkleneta starša. Pred tem mora s smiselnim razlogom obrazložiti, zakaj telefon potrebuje. Na povezavi je primer aplikacije za blokado aplikacij za telefone z operacijskim sistemom Android. Sta pa starša svoji številki dodala med številke za klic v sili, s čimer otrok starša brez druge uporabe telefona in ob zaklenjenem zaslonu vseeno lahko pokliče.

Na telefonu je nameščena tudi aplikacija za blokado uporabe aplikacij. Na začetku so na telefonu blokirane vse aplikacije, tako da je možno telefon uporabljati le za klice in SMS sporočila. Potem na telefon starša dodajata posamezne aplikacije, ki jih otrok želi in za katere se starša odločita, da jih otrok lahko uporablja.

Prav tako imajo nameščeno aplikacijo (primer aplikacije), ki meri čas uporabe posamezne aplikacije, s čimer imajo tako otrok kot tudi starša vpogled, kolikokrat dnevno je odklenila začetni zaslon in koliko časa je uporabljala posamezno aplikacijo. Vse skupaj povežejo tudi s pogovorom o škodljivosti pretirane uporabe telefona. Če otrok uporablja telefon dnevno dlje od dogovora, ima najprej možnost, da sam nadzira, koliko časa ga uporablja. Če pa sam tega ne zmore, pa mu uporabo omejijo starši, in sicer tako, da mu po določenem dnevnem času uporabe telefona ne odklenejo več.


Preberi še:


Čim več dni brez zaslona

V času šolanja prekomerne uporabe ekranov zaradi epidemije so v mnogih šolah za spodbujanje zdravega psiho-fizičnega razvoja sodelovali v projektu Dan brez zaslona. Kot so zapisali na spletni strani projekta, je namreč veliko otrok, mladostnikov, staršev in učiteljev poročalo o prenasičenosti z zasloni, utrujenosti, razdražljivosti, pomanjkanju motivacije in podaljševanju časa pred zasloni tudi v prostem času, kar povečuje tveganje za digitalno izčrpanost. Vse to lahko vodi v slabše medosebne odnose, pomanjkanje gibanja in posledično prekomerno težo, slabše spalne vzorce, povečan stres, upad motivacije za ostale aktivnosti, pomanjkanje kreativnosti, so navedli. Tudi Dnevi brez zaslona so tako pobuda, ki lahko pripomore k zmanjševanju tveganja za zmanjšanje škodljivih učinkov prekomerne uporabe zaslonske tehnologije.

*V raziskavi so sodelovalo 6195 otrok, starih med 10 in 18 let, in 6195 njihovih staršev iz Slovenije, Avstrije, Francije, Irske, Italije, Nemčije, Norveške, Portugalske, Romunije, Španije in Švice.

Vir: STA


Projekt sofinancirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropski socialni sklad: www.eu-skladi.si.

Ta slika ima prazen atribut alt; ime datoteke je image-3-750x327.png

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja