Foto: ShutterstockPred poroko sva bila ti in jaz, po poroki pa midva, ki sva eno. Kmalu sva se morala uskladiti, kako bova upravljala z denarjem. Če bi vztrajala vsak na svojem bregu in ne bi prihodkov združila, bi to pomenilo, da bi se skrajno težko sporazumela, koliko in za kaj bi vsak izmed naju porabljal denar. Težava bi bila še večja zaradi velike razlike med ženinimi in mojimi prihodki. Da sva se izognila burnim usklajevanjem, sva se odločila, da bodo najbolj smiselne skupne finance, ki jih bova periodično načrtovala. Ne predstavljava si, da bi morala ob vsaki spremembi na novo iskati algoritme pravičnosti prispevanja prihodka družini in napetosti odnosa pri tem. Načrtovala sva gradnjo hiše, otroke, pripravništvo, menjavo službe in podjetništvo.
Kako krmariva s financami?
Vodenje financ za naju pomeni, da si beleživa prihodke in stroške v Excelovi preglednici. Čeprav se sliši enostavno, na začetku to za naju ni bilo. Ko sva se opominjala k zapisovanju, sva si večkrat zabrusila: »Kaj mi še s tem težiš, ne vidiš, da imam polno drugega bolj pomembnega dela.« To sva sčasoma izboljšala z ljubečim spodbujanjem, saj nama bo dobro vodenje pomagalo k bolj natančnemu načrtovanju.
Pomembno nama je, da se enkrat na mesec skupaj usedeva za približno pol ure z namenom, da pregledava najine finance v preteklem mesecu in načrtujeva, kaj naju čaka v prihodnjem. Skupaj pregledava posamezne kategorije, ki sva jih razvrstila v preglednici, koliko bodo znašali fiksni izdatki (stroški povezani z domom, hrano, oblačili, osebno nego, prevozom, posojili) in koliko izredni (npr. duhovne vaje, dodatno izobraževanje, delavnice). Vsak izmed naju pove, kaj bi si v naslednjem mesecu želel (npr. knjigo, izlet v neznano, darila za sorodnike, posebne izdelke za osebno nego, frizerja, tekmo, koncert itd.).
Po pregledu načrtovanih stvari nato na prvi delovni dan v mesecu najprej samozavestno nakaževa za najine dolgoročne cilje (vsaj 15 % za pokojnino in »doto« za otroke) in nato za dobrodelnost. Tu se drživa načela, da naju mora malo »boleti« (in ne od preobilja kot v Mr 12, 43-44). Šele nato začneva denar porabljati za redne mesečne stroške. V praksi ima vsak svoj osebni račun s svojo bančno kartico, vendar sta računa povezana s skupno spletno banko, kjer ob vpisu vidiva finančno stanje obeh. Tako lahko sredstva znotraj ene spletne banke iz obeh računov po mili volji prestavljava, porabljava, odlagava na varčevalni račun, investirava. Sprotno porabo nama banka sporoča preko sms-a na mobilni telefon.
Skupno načrtovanje financ naju pripravi, da si vzameva dovolj časa, si poveva želje in hkrati pregledava finančno stanje. To nama prinaša veliko bolj miren in sproščen potek meseca. Pregled in načrt narediva tudi na letni ravni. Med božično-novoletnimi prazniki se lotiva duhovnega pregleda leta in načrtovanja novega. Zaradi tega greva skupaj z večjim zaupanjem v izzive, ki naju čakajo.
Najin načrt do boljše prihodnosti
Zavedava se, da se je na področju osebnih financ potrebno samoizobraževati in prositi svetega Duha za prave odločitve. Skozi leto nama pomaga tudi, da namenim povprečno pol ure dnevno za izobraževanje glede vodenja in vlaganja denarja. Najbolj zanesljive so še vedno knjige, ki za razliko od interneta niso izdane, dokler jih ne pregleda vsaj nekaj uspešnih ljudi.
Da čas nameniva za upravljanje družinskih financ se nama zdi zelo pomembno, vendar mora najprej najin odnos »klapat« (da imava dovolj časa za naju) in družino. Po tem – ko vsemu ostalemu zagotoviva, si lahko vzameva še nekaj časa za upravljanje s financami. Kakšen mesec lahko le deset minut, lahko pa tudi nekaj ur, če se nama to zdi potrebno.
Naredila sva že nekaj napačnih odločitev glede dolgoročnih vlaganj. Tega se zavedava in se ob teh napakah najhitreje učiva, kako naprej. Pomembno je, da se ob novem spoznanju čim hitreje pogovoriva in na novo nastaviva kompas finančnih naložb.
Ker se zavedava, da ni vse samo v najinih rokah, prosiva Boga za modrost pri odločitvah tudi na področju finančne prihodnosti.
