Vir: ShutterstockBoji, dvoboji, včasih že kar prave bitke se pogosto odvijajo tam, kjer naj bi domovalo družinsko srečanje in harmonija, se pa zna kaj hitro spremeniti v bojno polje – za družinsko mizo.
Utrujeni ob koncu kosila?
Družinska miza pogosto postane poligon vztrajnosti in preizkušanja, kdo bo močnejši – otroci ali starši?
Bo uspel ostati za mizo do konca? Bo uspel sploh ostati na stolu? Koliko bo pojedel? Kaj bo pojedel? Bo na mizo privlekel igračo ali knjigo? Se bo hranil sam ali bom popustila in za ljubi mir ter čim hitrejšo pot do cilja nahranila mladiča in ga čim prej odslovila od mize?
Ali imamo starši v sebi vodilo, kakšno obnašanje pri mizi nam je resnično pomembno?
Kot mama se za družinsko mizo pogosto počutim kot nadzornik: »Takoj k mizi!« »Ne meci na tla!« »Ne pljuvaj!« »Noge dol!!!«
Sem na preži. Nadzorujem primerno in neprimerno vedenje. Opazujem. Podučujem. Reagiram. Vzgajam.
In sem od vsega skupaj že pošteno utrujena. Ne pomnim, kdaj sem pojedla zadnji obrok v družbi otrok kolikor toliko v miru.
Zakaj ravno ob mizi toliko prepiranja?
Družinska miza ni le prostor prehranjevanja, ampak je predvsem prostor pristnega srečanja. Srečanja nas, ki smo takšni, kot smo – srečanja utrujenih staršev, tečnih najstnikov, navihanih malčkov in vsak k mizi prinese svoje trenutno razpoloženje in čustveno stanje.
Tako različni družinski obroki minejo v različnem vzdušju. In ker smo pristni in ker je doma najbolj varno, si lahko damo dovoljenje, da smo ob katerem od obrokov tihi, namrgodeni, žalostni, jezni, spet drugič veseli, razposajeni, zgovorni in mirni.
Kakšno obnašanje pričakujemo med obroki?
Družinska miza je tudi prostor velikih pričakovanj – pričakovanj staršev, da bodo otroci pojedli vnaprej določeno količino zanje zdravih živil, pričakovanj, da se bodo lepo obnašali, in pričakovanj, da bomo vsi upoštevani in slišani.
Pričakovanja enih in drugih se lahko pogosto križajo in imamo, kaj pa drugega, glasen konflikt!
Ali imamo starši v sebi vodilo, kakšno obnašanje pri mizi nam je resnično pomembno? Vsaka družina ima svoja pravila in vrednote. Pomembno je, da vztrajamo pri tistih, ki so nam resnično pomembna in smiselna.
Zmoremo biti ob postavljanju pravil tudi prilagodljivi? Večerni obrok je lahko za otroka naporen, ker je utrujen od doživetij celotnega dneva. Obnašanje zaspančka je povsem drugačno kot obnašanje spočitega jutranjčka v sobotnem dopoldnevu.
Kako pristopiti, da bo pri mizi več miru?
Dolžnost starša je, da otroku zagotovi zdravo in raznoliko hrano. Ni treba, da ves čas ponujamo nadomestke, če otroku določena hrana ni všeč. Lačen otrok bo pač težko izbirčen …
Obnašanje zaspančka je povsem drugačno kot obnašanje spočitega jutranjčka v sobotnem dopoldnevu.
Lahko smo sicer razumevajoči in priznamo otroku (kot tudi sebi!), da nam katera vrsta hrane ne gre s slastjo po grlu, ni pa treba, da kot starši ob mizi razvijemo vzorec nenehnega popuščanja.
Ugotavljam, da obenem tudi ni potrebno, da si zadam vlogo nadzornika, saj s svojim tečnarjenjem lahko pokvarim apetit sebi in družinskim članom.
Pridobivanje izkušenj in pomoč pri pripravi hrane
Ob razmišljanju, zakaj se otroci za družinsko mizo včasih vedejo popolnoma drugače, kot bi si želeli starši, se lahko vprašamo, kdaj in na kakšen način moj otrok prihaja v stik s hrano. Ali jo sreča le kot končni izdelek, ponujen na kuhinjski mizi ali ga vključujemo že v samo izbiro in pripravo jedi?
Otroci so bitja čutil in pri prehranjevanju in pripravljanju hrane imajo čudovito možnost, da duhajo, tipajo, okušajo in preizkušajo sami!
Priprava hrane je tudi prava priložnost za spodbujanje in omogočanje otrokove samostojnosti. Že čisto mali mojstri zmorejo in znajo, predvsem pa želijo lupiti, rezati, prelagati, mešati. Vmes pa seveda veselo preizkušati in nositi v usta!
Sliši se lepo in idilično. Zakaj tega ne počnemo večkrat? Pomanjkanje časa in volje za čiščenje (vsaj pri meni je tako). Otrokovo sodelovanje v kuhinji je povezano tudi z dobršno mero polivanja, packanja, raztresanja in nerodnih gibov, ki za seboj puščajo mokaste, tekoče, zdrizaste sledi … Da ne omenjamo lepljivih ostankov po hlačah, omaricah in med lasmi.
Toda … Če le imam vsaj malo moči in časa, vem, da je vredno! Je investicija v prihodnost. V otrokovo samostojnost, izkušenost in opolnomočenost. In povečuje možnost, da s hrano, ki jo je pomagal pripraviti, tudi pri mizi ravna lepše in jo bolj ceni.
Družine zmoremo jesti skupaj v harmoniji
Od družinskega obeda pogosto pričakujemo, da bo minil v sožitju in prijetnem vzdušju.
In marsikateri obrok je lahko v realnosti naše družine tudi takšen. Zmožni smo se usesti skupaj in si podeliti vtise dneva, ki je za nami, obujati lepe spomine, se nasmejati zanimivim dogodivščinam. Družine znamo in zmoremo biti skupaj! Tudi za domačo mizo.
Ko bomo sami sprostili vzdušje v sebi, se bo sprostilo tudi vzdušje za družinsko mizo in v prijetnem klepetu bo tudi otrok pojedel več in bolj raznovrstno hrano!
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
