Priporočila NIJZ: pazljivost pri čiščenju prostorov in doslednost pri pregledovanju hrane

Vir: Shutterstock

Zadnje dni vsi prizadeti zaradi poplav čistijo svoje domove: črpajo vodo, odvažajo blato, kamenje, drevesa in vse druge primesi, ki jih je s seboj prinesla voda. Praznijo svoja stanovanja, sortirajo, kaj je še za obdržati in kaj za zavreči.

Pri vsem tem mučnem delu pa velja tudi pazljivost: 1.) niso vsi ljudje v stanju, da lahko čistijo; 2.) določene razlitine je potrebno drugače sanirati; 3.) previdno pri sortiranju hrane, ki je ostala v poplavljenih hišah in na vrtu 4.) zavarujte se pred okužbami, ki jih prenašajo glodavci in mrčesa. Objavljamo priporočila in usmeritve, ki jih je spisala NIJZ.

Čiščenje prostorov, ki so bili poplavljenji

• Poskrbimo za osebno varnost pred vstopom v prostore

Pred vstopom v prostore vedno najprej zagotovimo, da smo varni pred električnim udarom in zastrupitvijo s plinom.

Pri čiščenju prostorov je tveganje za okužbo z različnimi mikroorganizmi večje, zato v delo ne vključujmo oseb, ki so dovzetnejše za okužbe (otroke, starejše osebe, nosečnice, kronične bolnike). Čim manj naj se tudi zadržujejo v teh prostorih.

Priporočajo uporabo osebne varovalne opreme (rokavice, zaščitna halja, gumijasti škornji) ter dosledno umivanje in razkuževanje rok.

• Zaščita pred plesnimi

Stoječa voda in odvečna vlaga med poplavami nudijo ugodne pogoje za razrast plesni, kar lahko predstavlja tveganje za zdravje ljudi. Prostore, ki so bili poplavljeni zaprti več dni, obravnavamo, kot da so onesnaženi s plesnimi. Pri delu v takih prostorih uporabljamo še dodatno osebno varovalno opremo (zaščitno obrazno masko FFFP3, gumijaste rokavice, zaščitna očala).

• Čiščenje prostorov

Prostore prezračimo in iz njih odstranimo opremo in predmete ter jih očistimo, operemo s čisto vodo in čistili. Z vodno cevjo očistimo tla in stene s čisto vodo. Razkužimo tla, stene in predmete, ki smo jih predhodno odstranili iz prostorov. Uporabljamo ustrezno razkužilo (npr. klorove preparate). Čistila in razkužila pripravimo in uporabimo po navodilih proizvajalca. Očiščene in razkužene prostore prezračimo, ogrejemo in posušimo. Ko so prostori, police, oprema čisti in suhi, lahko živila vrnemo na prvotno mesto.

• Čiščenje, kjer so se razlile kemikalije

Če so se po kleteh in gospodarskih poslopjih razlile nevarne kemikalije, kot so kurilno olje, bencin, mešanice naftnih derivatov, pesticidi, barve ali druge kemikalije, naj lastniki oziroma kdorkoli, ki pomaga pri čiščenju, naj odprejo okna in vrata in prostore dobro zračijo. Če zračenje ni mogoče, je treba uporabiti dobro zaščitno masko, prav tako naj uporabljajo gumijaste škornje, rokavice ter zaščitne očali.

Kadar je razlitje teh snovi veliko, je priporočljivo razlitje najprej posuti z žagovino. Te snovi je treba najprej varno odstraniti in šele nato nadaljevati s čiščenjem z običajnimi detergenti. Če so onesnaženja majhna, jih lahko počistimo sami, večja pa je bolje prepustiti strokovnjakom, ki imajo dobro zaščitno opremo, tudi gumijasto obleko. Če je gnojnica zalila kuhinjo, je po čiščenju priporočljivo tla tudi razkužiti.

Plesnive predmete je treba zavreči

Po besedah zdravnice in toksikologinje s Centra za zdravstveno ekologijo na NIJZ primarije dr. Lucija Perharič, ki je spregovorila za Delo, se predmetov, ki so vpili poplavno vodo in s tem še vse drugo, ne da očistiti in jih je treba zavreči. “Oblačil, prepojenih z nafto, ni mogoče oprati, prav tako je treba zavreči plesnive predmete,” je še povedala toksikologinja in opomnila, da utegne biti plesen največji problem v prihajajočih mesecih, ko bodo okna pogosteje zaprta, vlažnost pa bo večja.

Prav tako omenja, da bi prostore bilo treba za začetek le očistiti in dobro presušiti, sredstva proti plesnim pa nanesti šele, če bi se plesen pojavila. Kot poudarja, so plesni zelo nevarne za zdravje. Pri tem je še opozorila, da je treba biti previden z generatorji elektrike. “V času, ko smo imeli žled, je zaradi njih prišlo do kar nekaj primerov zastrupitev z ogljikovim monoksidom,” je še povedala.

Zavarujte se pred okužbami, ki prihajajo preko glodavcev in mrčesa

Povzročitelji nalezljivih bolezni so očem nevidni. Lahko se okužimo ob stiku z na videz čistimi predmeti in zdravimi ljudmi. Okužimo pa se lahko tudi preko poškodb in ran. Do okužbe pride zaradi vdihavanja zraka, ki vsebuje mikroorganizme, ki se nahajajo v iztrebkih glodavcev. Prav tako lahko pride do okužbe zaradi zaužitja onesnažene hrane in vode.

Katero hrano smemo jesti in katero ne

V primeru, če so se razne kemikalije razlile po vrtu, je zelenjavo treba zavreči, prav tako, če so se razlile fekalije.

Po priporočilih NIJZ je treba vsa nepoplavljena živila iz potencialno ogroženih prostorov umakniti na varno. Položiti jih je treba na ustrezne podlage (palete ipd.) v suhih, temnih in zračnih prostorih, ločeno od kemikalij, goriva … Omogočiti moramo zračenje okrog živil, vrečke zlagati križem.

Poplavljenja živila, katerih vreče so bile poškodovane, sama vsebina pa ni bila v stiku s poplavno vodo je treba preložiti v nove vreče, ki jih skladiščimo ločeno od nepoškodovanih in jih prednostno porabimo.

Živila v originalno zaprti, nepoškodovani pločevinasti in stekleni embalaži, ki so prišla v stik s poplavno vodo so najverjetneje varna. Če je le mogoče, zunanjost embalaže pred uporabo očistimo in razkužimo skladno z navodili; pri tem pazimo, da razkužilo ne pride v stik z živilom. Živila, shranjena v hladilnikih in zamrzovalnikih, če le-ti niso bili poplavljeni in ni prišlo do daljšega izpada električne energije.

Obvezno zavržemo:

• Živila, ki so prišla v stik s poplavno vodo.
• Živila, ki vsebujejo tujke (npr. delce embalaže).
• Plesniva živila.
• Pločevinaste konzerve z živili, ki so kadarkoli poškodovane, npr. so napihnjene, predrte, zarjavele, brez označb.
• Živila v poškodovani, razpokani, polomljeni stekleni embalaži.
• Živila, ki so bila izpostavljena kemičnemu onesnaženju, saj praviloma velja, da kemičnih snovi (npr. naftnih derivatov) ne moremo sprati z živil.
• Razlito in razsuto hrano pometemo in nemudoma odstranimo, da ne privablja glodavcev, mrčesa.

Hrana v zmrzovalniku ali hladilniku

Če hladilniki in zamrzovalniki niso bili poplavljeni in do izpada električne energije ni prišlo, lahko v njih shranjena živila uporabimo. Če je električne energije zmanjkalo zgolj za nekaj več kot dve uri, jih je treba zavreči.

Živila v originalno zaprti, nepoškodovani pločevinasti ali stekleni embalaži, ki je prišla v stik s poplavno vodo, so najverjetneje varna, a je zunanjost embalaže pred uporabo treba očistiti in jo oprati.

Nikoli ne ocenjujemo živil samo po videzu in vonju. Če pa je že videz ali vonj živil sumljiv ali neprimeren, živila raje zavrzimo.