Gotovo marsikateremu staršu kdaj pride kaj takega na misel. Ob posebnih priložnostih, ki jih popestri kak izpad malčka ali/in najstnika. Ob še posebno napornem tednu, ko nisi nič drugega kot kuhar, taksist, animator, inštruktor …
Ko ti je jasno, da ob vseh možnih položnicah in kreditih še leta ne boš finančno na zeleni veji. Ko se ti zdi, da je moški, s katerim sta imela tako ljubeč in strasten odnos pred leti, danes le še tvoj sostanovalec in poslovni partner v projektu »starševstvo«.
Idealno starševstvo lahko igraš zgolj prva leta, morda malo dlje ob enem otroku, potem pa se slej kot prej pokaže realnost. To je, da je imeti otroka oziroma otroke naporno. Občasno zelo naporno. To vemo vsi, ki imamo otroke. To, da starši kdaj pojamramo, ni zato nič nenavadnega in nič presenetljivega. Je skoraj neke vrste ventil. Tudi nas nihče ne vzame posebno resno, saj je jasno, da bi naredili in naredimo vse za svoje otroke. Priznati si in tudi govoriti o težkih plateh starševstva je zdravo in koristno. Ker težave in bolečina ne izginejo, če jih zanikaš.
Toda v zadnjem času se širi mnogo bolj strupen trend, kot je to, da si starši upamo priznati – sebi in drugim –, da starševstvo ni nujno to, kar smo si predstavljali in da je neodtujljivi del starševstva tudi bridkost, nadpovprečni napori in razočaranje.
Vsak starš, ki ne živi povsem v iluzijah, ve, da se kljub skrbni vzgoji vsi zdravi otroci kdaj obnašajo tako, kot da jih ne bi nikoli nihče vzgajal.
Strupeni trendi
1. “Antistarševstvo”
Na spletu, pa tudi v realnosti, je opaziti trend, ki bi ga lahko poimenovali tudi “Antistarševstvo”. Nekatere spletne strani ali skupine na družbenih omrežjih namensko zbirajo pričevanja staršev, ki so razočarani nad svojimi otroki in svojim življenjem z otroki. Razlogi za nezadovoljstvo so najrazličnejši: bolezen otroka, poslabšanje starševega mentalnega stanje, pomanjkanje spanja, napor, zaostanek v karieri, poslabšanje partnerskega odnosa, finančni razlogi … Pod ključnikom #regrettingmotherhood najdemo celo vrsto pričevanj, ki brez upanja na boljšo prihodnost govorijo o tragedijah starševstva.
To se je, hvala Bogu, sedaj sicer precej spremenilo, ampak spomnimo se, da še niti ni tako daleč nazaj, ko so potekale resne debate, ali otroci sodijo v cerkev in da motijo mašo. Marsikateri starš je dobil od tistih, ki »zelo zbrano in pobožno molijo« grde poglede, češ naj umiri svojega pamža, ker moti njihovo pobožnost.
Nekoč so se nad otroci (in mladino) zgražali ostareli ljudje, ki niso bili več v toku življenja in so z eno nogo že stali v grobu. Danes se nad otroki in družinami zgražajo mladi odrasli ljudje, ki bi naravno sami lahko bili starši. A niso. Sedaj očitno prihaja novi val ljudi, ki jih otroci motijo še kje drugje kot samo v cerkvi. Na letalu, v trgovini, v restavracijah, na javnem prevozu, v hotelih … V ZDA je trend “childfree” poroka. Hoteli, kjer otroci niso dobrodošli, se širijo, nekateri letalski prevozniki pa po novem ponujajo možnost, da za doplačilo lahko letiš v oddelku brez otrok.
Otroci so predstavljeni kot nevzgojeni pamži, starši kot brezbrižneži, ki jih ne vzgajajo … Kot neki drugorazredni člani družbe, ki motijo svetovljanstvo in kvarijo prijetno atmosfero. Vprašaš se, ali so vsi ti ljudje pozabili, da so bili tudi sami otroci. Da jim je bilo nelagodno, vroče, bili so lačni, nenaspani, sitni in nemirni. Niso še razvili toliko samokontrole, da bi se zmogli obnašati kot majhni odrasli.
Seveda lahko vsak reče, da ga ne motijo vsi otroci, ampak da ga motijo nevzgojeni otroci. Toda vsak starš, ki ne živi povsem v iluzijah, ve, da se kljub skrbni vzgoji vsi zdravi otroci kdaj obnašajo tako, kot da jih ne bi nikoli nihče vzgajal.
2. Glorifikacija otroka
Drugi trend, ki ga prav tako ni mogoče zgrešiti, je oboževanje svojega otroka – običajno edinca. Nič ni dovolj dobro zanj, če je kje kak kamen na poti, ga odstranimo, preden bi se otrok utegnil sam skloniti. Nič ni predrago zanj, nič ni prezahtevno, redkokdo je dovolj dober zanj … Otrok, ki ima takšne starše, je siromak. Je le podaljšek starševskih fantazij o lastni posebnosti in težko bo kdaj postal on sam. Takšni otroci delno botrujejo prejšnjemu trendu, saj so njihovi starši strupeni do vseh, ki so napoti njihovemu otroku.
3. “Starševanje” hišnim ljubljenčkom
Mlade ženske, ki svoj materinski nagon zadovoljujejo na psih in mačkah, ki prevzemajo počlovečeno vlogo otroka, je korak v blaten jarek ob poti človeštva.
To, da obstaja tudi trend oboževanja in počlovečevanja hišnih ljubljenčkov, je druga stran te medalje. Psi so dobrodošli v restavracijah, trgovinah, hotelih, na plažah … Trg pripomočkov zanje izjemno raste iz leta v leto in če smo bili pred leti začudeni nad kakšnim tujcem (bodimo iskreni – tujko) s psičkom v vozičku, danes to ni več nič nenavadnega. Besedne zveze, kot je pasja mama (ali mačja mama), so običajne in ne, ne pomenijo psice, ki ima mladičke, ampak žensko, ki ima psa in zanj skrbi kot za otroka.
To, da ženska danes ni stroj za rojevanje in da ji ni potrebno iztrošiti svojega zdravja in življenja za kakršnokoli število otrok, ki jih pač da bog, ter doživeti pri 40-ih prolapsa maternice, je vsekakor civilizacijski napredek in je bil velik korak naprej. Toda to, da številne mlade ženske danes svoj materinski nagon zadovoljujejo na psih in mačkah, ki prevzemajo počlovečeno vlogo otroka (kar je pravzaprav zloraba živali), pa je korak v blaten jarek ob poti človeštva. Družba, ki noče otrok, ki jo otroci motijo, ki so ji odveč, ko pa ga ima, pa ga postavi na prestol vseh svojih fantazij in iz njega s tem strašnim bremenom naredi invalida … je slej ko prej obsojena na propad.
Oglejte si tudi:
Dr. Lucija Čevnik: Odnos mati-hči skozi prizmo navezanosti, ljubezni in strahu
Dr. Katarina Kompan Erzar: “Kako bo otrok razvijal sebe in svoj potencial, je odprto do konca”
Sabina Košmrl Kaučič: Srečni in pomirjeni starši so za otroka največje darilo
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
Strinjam se, otroke vzgojiti v poštene in odgovorne ljudi, ni lahko delo. Staršem vedno ne uspe, čeprav se zelo trudijo. Morda imajo več otrok, pri enem niso uspešni. Na žalost. Potem so tu še starši, ki imajo otroke narkomane, otroke s hudimi duševnimi motnjami, nasilneže, otroke, ki se jih bojijo in jih takrat, ko postanejo onemogli, celo pretepajo in mučijo. Tudi to se zgodi.
Po drugi strani pa – če bo povsod vladal tak pesimizem, otrok sploh več ne bo. Če ne bo otrok, potem je konec s človeštvom.
Še to – kar pišete o edincih – niso vsi edinci razvajeni in veliki egoisti. Mnogi starši si želijo imeti več otrok, vendar jim ni dano, največkrat iz zdravstvenih razlogov.
Imam dve prijateljici, ki sta edinki in o njih lahko napišem vse najboljše. Nikoli, res nikoli nimam pri njiju občutka, da so jima starši pobirali kamen na poti.
A o “trendih” drużbe,kjer (nekateri) psihologi imajo nalogo …Kako uvajati,potrošniško,za/vest,ki jo je “potrebno” živeti ,
le ozaveščeni prepoznajo ukane ,sodobnega sveta…žal Tudi preteklost nima kaj pokazati..že resnica o sedanjosti je dokaz o anomaliji…”izvirnega greha”.
Predvsem ni potrebe za ponudbo avion ali hotel brez otrok Tudi otroci so ljudje seveda pa morajo starši otroke vzgojiti Pozabite permisivno vzgojo oz ena gospa mi je enkrat rekla Otroka vse kar ga navadiš ganavadiš do petega leta starosti si ga navadil No če pa otrok kdaj prej zajoka zavoljo krčev ali rasti zobeka pa je povsem isto če mladim lastnoko kužek zalaja ja tudi ob neprimerni uri
Se strinjam s člankom. Tudi jaz sem v težavah z otroki, da se razume vedenjskih , velikokrat pomislila, da če bi se še enkrat odločala,ne bi imela otrok. Pa sem zelo dosledna optimistična oseba,a ko je hči “odtavala”, se mi je sesul svet, in še zdaj nisem v redu, čeravno hči pravi da je čista….pa ni edinka.. in boli, ker veš, da se trudiš,vzgajaš, družba pa ti jo spelje z raznimi prevarami, kot so droge in podobno. In najhuje je, da vsi mislimo, da so šolski odličnjaki top družba.. a ravno šolske odličnjakinje, so jo navadile kaditi travo..da ne omenjam kaj je vse sledilo.
In ja resno mislim, da če bi to vedela, ne bi bila starš…pa sem mislila, da se to zgodi le otrokom, ki doma nimajo ljubezni…sem res večkrat žalostna, se pobiram…
Tudi “mladi odrasli ljudje, ki bi naravno sami lahko bili starši” si morda želijo otroka, pa jim to ni dano. Ne imeti se za nekaj več samo zato, ker imaš otroka. Otrok ni modni dodatek, ampak dar. In poniževanje oseb, ki so brez otrok, ne izhaja iz dobrega. Nikoli ne veš kaj se skriva izza child free zgodbe posameznika.
Super clanek.Iskreno ob opazovanju svoje matere in sester pri vzgoji otrok, in razmisljanju kako zelo ti otrok spremeni zivljenje in kako lepse in bolj svobodno sem vedno zivela, lahko recem,da si iskreno nikoli nisem nekaj zelela otrok,ceprav sem bila in sem vedno v partnerstvu in nisem imela probleme z neplodnostjo.Vcasih mi je pride misel,da bi imela puncko,da bi jo oblacila v roza oblekice,da bi se igrala s pliski,ampak se to samo pridno puncko,ker fantki mi niso,niti jih ne opazim.Potem pa mi pride misel-nocno vstajanje,sola,zivljenje bo zastavljeno okrog otroka,najprej otrok nato jaz,lahko da ne bo tako priden kot sem si v svoji glavi naslikala.Vem,da so sladkosti pri le-tem,ampak ali to odtehta mojo svobodo?Ko pa je tako fino imeti 2 psicki,ki jih lahko pustim same doma,ko sem v sluzbi,savni, …in sta me vedno enako veseli,ko pridem domu. Imam obcutek,da.mi je moja mama s 4 otroci,kljub prigovarjanju-imej otroka(ker tako veli druzba )vedno zavidala moje zivljenje in je veckrat rekla,da ce bi sla se enkrat bi imela samo 2,potiho,da je ne bi kdo obsojal,pa samo psa, ker je vedno govorila,da so z otroci sami problemi in nisi nikoli miren.In ce realno pogledam njen life in vse kar je dala skozi z nami, ji niti malo ne zavidam. Tako,da ja-razumem mame z otroci in zagovarjam,da ga imas,ce si ga res zelis.Po drugi strani pa hvala bogu,da je razumljivo in povsem sprejemljivo v danasnjih druzbi,da ga nimas in na prvo mesto postavis sebe in zivljenje,ki ga zelis ziveti.Ker si vsaka zenska ne zeli izkusit “radosti” starsevstva in ji bolj ustreza,da je pasja mama ali pa nic od tega in le s tem ni nic narobe. Pozdravljam svobodo odlocanja.
Draga Anja!
Vse, kar si napisala je povsem res. In globoka resnica zapisanega je, da takšni kot si ti, so izraziti egoisti – jaz, jaz, jaz.
Lahko imaš tudi 30 cuckov, ki te bodo veseli, ko prideš domov, lahko imaš tudi 50 mačk, ki se ti bodo dobrikale, ko te bodo zagledale. Predlagal bi ti, da si kupiš kravo. Veš, vedno te bo pogledala prav lepo, ko ji boš prinesla balo sena za prežvekovanje, s svojimi čudovitimi rjavimi učkami. Pa še mleko, sveže in polnomastno – eko, bio, boš imela. Ni za zanemariti tudi, da je kocka sena cenejša od mačje in pasje hrane.
Vendar.
Vse to, ti ne bo nadomestilo neštetih prebedenih ur, skrbi ob bolezni, pomoči pri učenju, hude utrujenosti,….. in ponosa, ko otrok prvič reče besedo, shodi, konča razred, uspešno zaključi šolanje, se zaposli, uspešno zaključi projekt, najde primerno osebo s katero bo delil življenje in kar tudi veliko pomeni – ti da vnukinje in vnuke. Nikoli ti ne bo dana ta radost, ko se z njimi igraš (takrat si lahko do konca otročji), plavaš, tunkaš, učiš voziti kolo, skiro,…… Tega ne boš imela nikoli.
Ampak ti boš pa imela telo in spočito dušo.
Kaj misliš, ko boš stara 60+ let, kdo bo bolj zadovoljen s svojim življenjem. Ti s svojim osmim kompletov psov ali jaz s svojimi štirimi (trenutno)vnuki?
Spoštovani gospod Ivan!
Sej veste kako pravijo; vsako tele ima svoje vesele.
Ne spodobi se vtikovati v odločitve drugih in obsojati ljudi. To bi morali ravno vi, ki imate glede na število vnukov, že kar nekaj kilometrine za sabo.
Vseeno nam je kako veseli ste da vam je vaš otrok dal vnuke.
Lp
Bravo Ivan
Mene je moja vnukinja spravila od pijače in psihičnih težav.
Hm, postavlja se vprasanje kaj imate od tega, da ste sami sebi na prvem mestu? In se vprasanje kaj ima od tega druzba?
Pozdravljeni,
razumem zapis te ženske. Sama sem si vedno želela otroka, pa mi to nažalost ni bilo dano in ne bo…Ko sem mislila, da imam pravega partnerja, je ta izginil in me varal še, ko sva bila skupaj…Dolgo sem prebolevala in nisem pustila nobenemu moškemu zraven…Sedaj sem že v letih in sem pokopala željo po otroku…Žalostno in narobe svet…
Zelo zanimiva tema .povem lahko samo to da vsak za sebe naj Bol ve kako in kaj .Biti starš je lahko nekaj zelo lepega seveda s tem zbiramo nove življenjske izkušnje slabe in dobre.Da so finance včasih problem je razumljivo sploh sedaj v teh časih kjer je inflacija močno narasla marsikateri družini Nije lahko se pa trudijo po najboljših močeh treba je imeti le zdravi razum.seveda je potrebno veliko časa za vzgojo otroka in ob tem tempu življenja so otroci itak več ko polovico časa v vrtcu ali pa v šoli otroke nam vzgajajo ustanove ki pa niso več to kar bi morale bit .Manka delavna sila pomanjkanje učiteljev slabe plače v šolstvu itd.pol pa bomo še učitelje uvažali .določeni pari ki imajo uspešno kariero lepo plačo se raje odločijo za življenje brez otroka in uživajo svobodno življenje vejo pa sami če so izpolnili svoje življenje vedno Bol si starejši vedno več je praznine da ti nekaj Manka ampak vsak za sebe
Rajše dva otroka ko pa 2 psa pa 3 mačke hrane in veterinar tudi Nije zastonj .
Za konec pa vsem staršem kar pogumno naprej pa naj bo ljubezen ,radost in tisto otroško življenje tudi starši moremo bit včasih zopet otroci in to nas sami opomini. Ni ga lepšega ko pravi iskreni otroški smeh.vedno bojo dobri in slabi trenutki ampak naj ostanejo lepi trenutki v spominu saj to je tudi najbolj pomembno . In da ostanemo ljudje to kar tudi smo.
Vsa cast za zapis Ivan!
V današnjih časih je tako,da je ogromno ljudi,ki so sami sebi namen in si domišljajo,da se svet vrti okoli njih in da mora biti vse podrejeno njihovim željam.Pride čas streznitve.Potem pa jok in stok kako je možno,da se to meni dogaja pa tako rada sem se imela in sem delala na sebi.Človek je na svetu zato,da je koristen.
Pozdravljeni
Sem oče,dedek,rad gledam opazujem okolico,pa vidiš vsega.Otroci razvajeni,potem drugi lupckajo mačke,pse,malo prej je grizel mis,lizal genitalije in to je vse prav.A je res??Nekaterim res ni dano biti stars.Meni se zdi,da je vse to prelaganje prave obveznosti,dolžnosti.Pustis žival doma,pa greš.Zal to pri otrocih ne gre .Je pa potem veliko nagrad,nasmešek,objemcek, voščilnica.Pri majhnih otrocih ni laži,jih potem prisvojili.Sicer,pa ima vsak svoje življenje,samo ….
Imam enega otroka in vse življenje poslušam, kako je meni lahko.
Nimam vnukov in že dolgo poslušam, kako je meni lahko, ker nimam “dela”.
Kje je potem ta velika sreča in radost, če jim mi brez otrok ali vnukov, s svojo svobodo vzbujamo zavist?
Zakaj so ljudje sami je njihova osebna stvar. Vsak ima svojo, lahko tudi zelo pretresljivo zgodbo, ki o njej ne govori. Kaj je narobe imeti rad mačko ali psa? Tudi druzine jih imajo. Je žival bolj srečna, ko bolna in lačna tava po bližnji okolici in je žrtev tako cloveka kot drugih živali.
Srecen in izpoljnen starš ne razglablja in vleče vzporednic z nekom, ki se je zavestno ali zaradi drugih težav v zivljenju odlocil drugače.
Vse življenje poslušam, kako je meni lahko, ker imam samo enega otroka.
Ze dolgo poslušam, kako je meni lahko, ker nimam vnukov in sem brez obveznosti.
Zakaj, če ste tako srečni in izpolnjeni, zavidate vsem, ki so se odločili drugače ali jih je v to prisililo zdravje, in vlečete z njimi vzporednice?
Kaj je narobe imeti rad živali, imajo jih tudi družine, dober poznavalec pozna njihov terapevtski in vzgojni učinek. Je bolje, da žival bolna in lačna tava po okolici, kjer jo ogrožajo druge zivali in cloveski mucitelji?
Vse dobro in uzivajte v vašem poslanstvu.
Rožica,odlično napisano. Nasploh je zanimivo,kako se ljudje radi vtikajo v zadeve drugih,npr. vprašanje,zakaj nima nekdo otrok, zakaj jih ima prevec,zakaj premalo,je najbolj pretresljivo.
Ljudje,začnite se ukvarjati sami s sabo. Za celo življenje boste imeli zadosti dela.
Vsak ima svojo zgodbo,tragično,veselo,presunljivo.
A se zavedate,da je ogromno duševnih bolezni v odraslosti povezano s travmami iz otroštva? A kdo pomisli na vse zlorabe,ki so se nekomu dogajale?
Zakaj je to narobe,če nekdo nima otrok,če nekdo noče otrok? Zame je to pogumna oseba,ki iskreno pove kaj misli. Veliko je takih namreč,ki kar tekmujejo med sabo,kako super otroke imajo,pri koliko športih tekmujejo,kaj vse znajo,kje so prvaki,kje povsod so že bili. Zakaj bi se nekdo moral hvaliti s tem?
A otrok,ki vsega tega nima,ker mu starši me morejo omogočiti,je manj vreden ali kako?
Wtf… kaj se tu bere…. otrok oz. Otroci je vse kar je pomembno. Pomembno zato ker z nikomur ne moreš imeti tako lepega odnosa kakor s svojim otrokom. Nihče in nič ne more dati toliko volje in veselja. Žal in hudo mi je za vse egote, ki mislijo da je lepota življenja v razvajanju svojih v večini bedastih želja, ki itak niso njihove pač pa subliminalno vstavljene….. Pa se to nisem še videl živali v vozičku… to je zanesljivo raca avtorja ki se nagiba v debilnost!
V bližnji soseščini živi priseljena družina z juga, ki ima enega za drugim štiri otroke. Gospa je lepo doma, otroci zastonj vakodnevno hodijo v vrtec. Za veliko družino prejemajo vse možne dodatke.
Prihaja vse več takšnih družin. Človek se vpraša, ali je to ljubezen do otrok, ali je zraven dodano tudi koristoljubje??
Nikakor ni ljubezen do zivljenja. Gre samo za izkoriščenje. V 2015 je bil viralen posnetek ko je en tak otroka in rjuhasto spremljevalko vrgel ob tla pred policajem. S tem je hotel povedati, da niti za ceno otroka se ne odpove zastonj življenju na račun sicer hojladri egoistov, ki kot so ugotovili plačujejo za potrebe tujih otrok. Obstaja korelacija med nivojem testosterona in skrbjo za zarod. Azijci – Japonci imajo najmanj testosterona in so do otrok najbolj skrbni.
Ni Japonska nek zgled!
https://www.rtvslo.si/svet/azija-z-oceanijo/na-japonskem-je-ze-vsak-deseti-prebivalec-starejsi-od-80-let/681879
Povem pa se to raznim Anjam in sledilcem.. pes bo poginil po 15 letih in izguba bo boleča. Pa ja denar kupi novega…. živali sploh mačke prenašajo smrtonosne bolezni. Raziskava pove da so v 100% pljučni rak bili okuženi tudi z Taxoplazmo. To je parazit ki kroži med macko in glodalci, miši podgane,… ta zanimiv vragec preveže možganske centre in tako glodalec misli da je mačka njen je.ač…. jasno maček miško pohrusta in taksoplaxma se preko izločkov mačke znova vrne v okolje, kjer radovedni glodalcek znova pobere in smrtonosno “dvorjenje” glodalca mački se ponovi.
To pojasni leve migrantske politike, ki si domišljajo da smo vsi prijatelji…. ha ha Anja a res mislis da tvoj Life style ima kaj kredita v očeh primitivnih hord… res mislite da bodo spoštovali vaš pogled. Niti ne mene, pleme ne sprejema drugačnih. Žal resničnost te trditve lahko pogledate Haiti in Rodezija in JAR.in danes cel zahodni svet kjer so horde iz okolja kjer se zavedajo zakonov narave in
Si brusijo mačete …. JA!
poglejte si – https://dianatura.com/toksoplazma-toxoplasma-gondii/
da ne boste imeli fobij ob pogledu na mačko kot edinega krivca in širili nepopolne informacij o bolezni. Sama sem jo pred mnogimi leti dobila brez mačke.
Ni mi jasno, kaj vas tako žgečkajo življenja drugih, sami so odgovorni zanj.
Tudi ljudje brez otrok, ne gledo na dejstvo, zakaj jih nimajo, plačujejo davke, zdravstvo, šolstvo ipd., in tako avtomatično preko doklad in drugih dodatkov, finančno pomagajo pri vdrževanju in šolanju vaših otrok.
Vaši otroci so vaša odločitev in na vašem mestu bi se namesto srfanja po spletu, raje ukvarjala z njimi.
Kika, odlično napisano!
Kaj pa tisto ‘Ne sodite in ne boste sojeni’? Najlažje je gledati od daleč, s svoje perspektive in se nasmihati, kako zelo nekdo nekaj dela narobe. Najbolj me je zbodel del o glorifikaciji otroka. Morda naslednjič pomislite, kakšno zgodbo ta starš nosi s sabo, zakaj ima samo enega otroka, ga je morda čakal več let? Zakaj mu kupuje več igrač, morda bi jih z veseljem kupil bratcu ali sestrici, pa mu jih dobri Bog ne nameni? Ni nujno, da je karkoli od tega res, morda ga res samo razvaja, glorificira, v njem izživlja svoje neizpolnjene sanje, ampak kadarkoli slišim cinično pripombo o edincih (pa izhajam iz številčne družine, kjer smo jih prav tako gledali postrani), ostanem tiho, mislim pa si ‘Veš moje ime, ne moje zgodbe.’.
Mojca,tako je. Nekateri komentarji so tako nizkotni,da srce boli.
Fotru odgovarjam: oče,odpusti mu,saj ne ve,kaj govori.
Imam enega sina,težko sem ga dobila. Želela sem si več otrok,resnično. Imela sem izven maternično nosečnost in spontani splav. Nato so mi odkrili še raka ščitnice.
Zato,fotr,brzdaj svoj jezim in pometi pred svojim pragom!
Poskrbi zase in za svojo družino,kajti zanjo si odgovoren,z drugimi se ne obremenjuj!
Začuda da sploh lahko kdo komentira. Hej čemu ta članek sploh, mar se avtor nima za ukvarjati z svojo družino…. Takšno je vaše razmišljenje, ne vem res čemu se potem pogovarjamo. Nizkotno je je to da so ljudje ki nimajo srčne ljubezni in volje do življenja, da bi živeli praznik. Zato se najdejo ti žolcneži in opravljajo tiste ki imamo ta živi ogenj in jih moti naša otročavost……. od kje ta naperjenost zoper mene, kaj sem vam jaz kriv za vašo nosečnost? Sem vam jo kaj očital? Kar se mene tiče je a boš imel otroke stvar posameznika in življenjskih okoliščin. Jasno pa da je prav in naravno da se v to smer gravitira. Sploh pa ne bom tiho tistim, ki se childfree odločijo na račun skupnosti za lastni hojladri potem so pa se poparjeni ko mu starši kaj omenijo o svojem veselju. Muckoljubi se pozanimajte kako je ko lastnik umre in je zaprt v stanovanju z nekaj mačkami. No mucki nočejo biti lačni in s svojimi zobcki in krempeljci si narežejo zrezke iz lastnika.
Če nimaš otrok pa jih tudi nočeš pa te motijo tisti ki jih imamo, ja sranje zate!
A vi mislite da so vaši davki zgradili to deželo?? Ste res tako napihnjeni??? To deželo so gradile neštete generacije od krčenja gozdov od vzpostavitve njive kjer smo lahko posadili žito… do navadne rajze za cizo ki jo je človek vlekel, dokler ni vola vpregel. Pa itd…. in vi mislite da je vaše morda 10 letno vplačevanje za vse to zaslužno. Očitno pa je vaše ukvarjanje z živalcami le tako dolgočasno da ste se odločili in me pocukali za rokav, češ nekaj bi povedali.
Se čuti iz vaših komentarjev,kako ste jezni. Tako vsaj spoznamo vaše razmišljanje. Da ničesar kar ni drugače od vašega,ne sprejemate,ozadja drugih pa ne poznate.
Koliko pa vas je v vaši glavi. Ker razen vas se nihče ni oglasil z vrčem žolca. Biblijske floskule pa objemajte kar sami in iščite modrost v njih……
Tatjana hvala da ste povedali..
Za vse skupaj pa vam rečem Amor Fati!
Zdravo, s spoštovanjem do vseh komentarjev bi želela sodelovati v razgovoru. Namenjeno mi je bilo , da sem rodila štiri otroke. Pri prvem otroku 17 let…
Imela sem občutek , da nisem primerna za otroke. Z leti ko sem rodila zadnjo punčko pri 36 sem ugotovila, da sem dozorela.
Zelo sem se trudila. Zdaj, ko nisem osamljena verjamem, da mi je bilo namenjeno in da je v življenju vse prav…
Vsi se preveč sekirate/mo glede otrok in prohodnosti.. ker je nekaj popolnoma jasno: človeštva nekoč ne bo več, ker je že marsikomu jasno, da bomo sami sebe uničili! Tu vam tudi ta vaš ljubi Bog ne bo kaj prida pomagal… Tako da, raje še uživajte v “današnjem dnevu”, če lahko… marsikdo pa ne more (več).
Nekoč je pametni filozof poštudiral, da edina večna stvar v vesolju so spremembe! In človestvo je samo del tega… žal ali pa na srečo ????