Ali veste, da se otrok v maternici odziva na zvoke in jih med seboj tudi razlikuje? Pred leti pa se je razširilo prepričanje, da se otroci, ki so že v trebuščku poslušali Mozarta, rodijo bolj inteligentni. Pa to res drži?
Otročiček se odziva na zvok
Sluh se običajno razvije med 23. in 27. tednom nosečnosti. Čeprav je otročiček obdan z zaščitno, plodovno tekočino, ta deluje kot dušilec in zvoke, ki prihajajo do njega, nekoliko zaduši, pa je dejstvo, da plod pri tej starosti, če razvoj poteka normalno, že sliši. Med prve zvoke, ki jih prestreže, sodijo utrip materinega srca, dihanje, ter celo pretakanje njenih prebavnih sokov. Kako intenzivno in v kakšni obliki otroček sliši, npr. zven materinega glasu, njeno petje, glasbo, ki jo posluša, in zvoke iz okolice, pa je nemogoče natančno preučiti.
Edini zanesljivi pokazatelj, da je plod zaznal zvok in se nanj odzval, je njegovo premikanje.
Nekateri znanstveniki so prepričani, da je otročiček sposoben tudi prepoznavanja razlik med različnimi glasovi, npr. materin glas zaznava drugače kot očetov, odziva pa se tudi na domače zvoke, mednje lahko sodijo npr. zvonjenje telefona, zvok TV oddaje in hrumenje sesalca. Edini zanesljivi pokazatelj, da je plod zaznal zvok in se nanj odzval, pa je njegovo premikanje.
Nekatere bodoče mamice poročajo, da se otroček odziva na njihovo brundanje, mrmranje, petje, nemalo pa je tudi primerov, ko se plod začne premikati ob materinem sproščanju ob najljubši glasbi. In to ne glede na to, ali si bodoča mamica zavrti rock’n’roll, hip hop, klasiko ali katero drugo zvrst. Pred dvajsetimi leti pa so mediji pisali o tem, da se otroci, katerih matere med nosečnostjo poslušajo Mozarta, rodijo pametnejši. Koliko resnice je v tej drzni trditvi?
Mozart vpliva na inteligenco?!
To prepričanje oziroma goreče upanje bodočih staršev je posledica kratkega, a zelo odmevnega članka iz leta 1993. Ta je bil objavljen v reviji Nature in je poročal o študiji, ki naj bi dokazala, da poslušanje Mozartove glasbe poveča inteligenčni kvocient. V opisani raziskavi so sodelovali študentje, ki so jih razdelili v tri skupine. Prva skupina je 10 minut poslušala Mozartovo skladbo ”Sonata za dva klavirja”, študentje iz druge skupine so se sproščali z umirjeno, relaksacijsko glasbo, osebe v zadnji testni skupini pa so prisluhnile zgolj tišini. Po 10 minutah je sledil Stanford-Binetov test preverjanja splošne inteligence.
Ta osamljena, a zelo promovirana študija je premalo, da bi preprosto potegnili enačaj med Mozartom in izboljšanjem IQ-ja, kar pa ne pomeni, da otrok ne uživa ob glasbi.
Rezultati so bili zelo zanimivi in navdušujoči, saj se je skupina študentov, ki je poslušala Mozarta, odrezala veliko boljše kot njihovi kolegi. Od takrat dalje so številne revije in časopisi objavili povzetek te študije. Čedalje več popularnih revij se je začelo sklicevati na navdušujoče rezultate eksperimenta in bodočim mamicam priporočalo, naj med nosečnostjo poslušajo Mozartovo glasbo, saj naj bi to vplivalo na inteligenco njihovega otročička. Zanimivo je, da je nekdanji guverner ameriške države Georgia, Zel Miller, leta 1998 vsem bodočim materam v tej državi po pošti poslal celo zgoščenko z Mozartovo glasbo. A resnica je, da je ta osamljena, a zelo promovirana študija premalo, da bi preprosto potegnili enačaj med Mozartom in izboljšanjem IQ-ja. Vseeno pa to ne pomeni, da otroček v maternici ne uživa ob vibracijah klasične ali katerekoli druge glasbe. Pa zarodku res prijajo kakršni koli zvoki?
Povezovanje z nežnimi glasovi
Še ena zanimiva študija, ki je bila opravljena lani v New Yorku, je dokazala, da se začne zarodek v zadnjih 10 tednih nosečnosti drugače odzivati ob zvokih maternega jezika v primerjavi z izpostavljenostjo tujemu jeziku.
Številne raziskave in tudi navdušena poročila mamic po vsem svetu dokazujejo, da otročički v maternici zaznavajo zvočne vibracije in se odzivajo nanje. Bodisi tako, da jih nek zvok prebudi, ali pa kar naenkrat postanejo bolj živahni in začnejo brcati, skorajda ‘poplesavati‘ v maternici.
Otroci, ki so pogosto izpostavljeni prevelikemu hrupu, so pravzaprav podvrženi kroničnemu stresu.
Vendar pa strokovnjaki opozarjajo, da glasna glasba na zarodek lahko vpliva negativno, saj obstaja tveganje, da ga preveč vznemiri, celo prestraši. Prav zato prislanjanje slušalk z glasbo, navito do konca, na nosečniški trebušček menda ni najbolj priporočljivo. Številne študije so namreč pokazale, da preveč hrupno okolje in glasna glasba negativno vplivata na razvoj plodu. Otroci, ki so pogosto izpostavljeni prevelikemu hrupu, so pravzaprav podvrženi kroničnemu stresu in se nemalokrat rodijo prezgodaj in s podpovprečno porodno težo.
Mladim mamicam tako priporočamo, da se s svojimi navihančki v trebuščku pogovarjajo z nežnim, umirjenim glasom, jim tudi kaj lepega zapojejo, ko pa poslušajo glasbo, naj poskrbijo, da ta ne bo preglasna.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!