Poskrbite, a ne skrbite!

Foto: Shutterstock

Mislim, da v teh dneh vsi delimo podobna občutja. Prisoten je strah, negotovost, pričakovanje, vsak po svojih zmožnostih in presoji smo si napolnili kašče, otroke imamo na varnem »pod perutjo«, dedke in babice smo oskrbeli za nekaj časa. Spremljamo sporočila za javnost in razmišljamo kako se čim bolje obraniti pred slabimi scenariji. Oklepamo se posameznih bilk, ki bi lahko nakazovale, da bo enkrat konec tudi tega obdobja.

Težki časi so priložnost

Trenutno še ne vem, ali in kdaj bomo zboleli, ne vem kako hudo bo. Tega ne moremo kontrolirati. Ali smo močni samo takrat, ko nam vse gre kot po maslu?Naš telesni odziv je in bo odvisen od marsičesa. Lahko pa vplivamo na to, kar bo v naših mislih, srcih in dejanjih. Lahko spremenimo zorni kot s katerim bomo gledali na hude stvari, ki se bodo zagotovo dogajale. Lahko kontroliramo besede in dejanja s katerimi bomo – kot vedno, zdaj pa še prav posebej – zgled svojim otrokom. V nas prevladuje strah ali upanje? Ali smo močni samo takrat, ko nam vse gre kot po maslu? Smo domišljavi in mislimo, da se nam pa ne more nič zgoditi? Je naša vera nekaj, kar povsem izgine, ko smo na resni preizkušnji?

Čas bližine

Razmere nas bodo prisilile, da bomo – vsaj večina – skupaj preživeli veliko več časa kot običajno. Ob popoldnevih ne bo nobenega hitenja na izven šolske dejavnosti. Ob delu za šolo se bomo lahko lotili mnogih, tudi daljših, dejavnosti, za katere nam sicer vedno znova zmanjkuje časa. Ni čudno, da se mnogi vedejo, kot da se bližajo počitnice. Seveda bo tudi težko, celo zelo težko. Ampak vse težko bo lažje, če bomo čutili drug drugega.

Čas ustvarjalnosti

Dneve se da krajšati na mnoge načine. Vsi starši imamo na zalogi ideje, s katerimi smo si, skupaj z otroki, tudi do sedaj krajšali deževne popoldneve. Znajo pa biti dnevi, ki nas čakajo zdaj, dooooolgi, daljši kot so bili popoldnevi do sedaj. Sploh če živimo kje, kjer takoj za hišo ni gozda. Kaj početi? Poskusimo se naučiti nove veščine, spopadimo se s kakšnim izzivom, ki ga odslej nismo zmogli, ker nikoli nismo našli časa. Napišimo (si) kaj, narišimo, naredimo lepljenko, zaigrajmo, sestavimo tisti puzzle s 5000 koščki, ki nas že dolgo čaka… Imamo pa tudi čas za lepe pogovore. Lahko damo iztočnico, recimo pol stavka, vsak pa ga nadaljuje. Če je iztočnica prava, se lahko iz nje razvijejo čudoviti pogovori in razmišljanja. Petje slovenskih ljudskih? Kdo jih zna več?

Čas skupnega dela

Vsak družinski član naj prevzame svoj delež dela doma. Veliko možnosti je, da bomo zboleli tudi mi. Morda nas bodo morali otroci kratek čas tudi malce negovati in skuhati kak čaj. Upajmo, da nič več kot to. Prav je, da otroci opravila poznajo in jih znajo vsaj za silo narediti. Če tega nismo uspeli do sedaj, bo tale priložnost odlična.

Čas preizkušenj

Ko razmišljam o tem, kaj najhujšega me lahko doleti, se bojim predvsem tega, da bi moji trpeli nekje stran od mene, jaz pa ne bi zmogla zanje storiti čisto ničesar. Itak, mama kot mama. Ampak spovednik mi je rekel, da se večina slabih scenarijev, ki se jih bojimo, nikoli ne zgodi. Poleg tega pa – in tukaj pride na vrsto moja vera – kdo pravi, da sem edina možna tolažba? Kdo pravi, da bi bili moji sami in osamljeni brez mene? Kje so zdaj vse tiste besede o Mariji materi in o Bogu Očetu? Jih sploh mislim resno? Znam izročiti stvari, ljudi in dogodke v Božje roke? Zares izročiti in potem brez skrbno samo še verovati?

Čas milosti

Tedni, ki prihajajo, bodo tudi čas, ko bomo imeli v izobilju priložnosti za skupno molitev. Sama si že lep čas shranjujem različne molitve, ki me navdihujejo. Mnoge so predvsem – shranjene. Zdaj imamo priložnost, da jih skupaj zmolimo in preberemo.

Z molitvijo podpirajmo drug drugega. In nikakor ne pozabimo na zdravnike, medicinske sestre in vse, ki bodo skrbeli za nas. Če kdaj, bodo zdaj – v dobro vseh – potrebovali ves blagoslov in moč, ki jim ju lahko izprosimo.

Čas odrešenja

Tale virus sovpada s postnim časom. Eni bolj od daleč drugi precej blizu bomo lahko hodili z Jezusom njegovo pot. Težka Jezusova pot se je enkrat končala in hudi časi, ki prihajajo, bodo slej ko prej končani. Svet in naše razumevanje sveta pa bosta za vselej nekoliko spremenjena. Oče, daj nam milost neprestanega zavedanja, da smo samo orodje v Tvojih rokah. V dobrem in v hudem.