Pomagaj mi, da zmorem sam!

Foto: Shutterstock

Po celodnevnem hitenju smo končno prišli domov. Utrujena sem se usedla na stol in zaželela par minutk miru. A to ni veljajo za mojo skoraj štiriletnico, ki je pritekla k meni in mi veselo predlagala – da bi pomila kopalnico.

Priznam, zamikalo me je, da bi rekla ne. Pred seboj sem zagledala poplavo na tleh in peno, ki jo hčerka v svojem zanosu in veselju predozira, a sem se ugriznila v jezik in rekla: »Seveda, vesela sem, da si želiš imeti čist dom.«

Želja privzgojiti otroku samostojnost in čut za drugega

Ko imam pred seboj cilje za vzgojo mojih otrok, je eden izmed njih odgovornost. Rada bi, da moji otroci odrastejo v osebe, ki bodo prispevale svoj delež v družini in širši družbi. In hišna opravila so najboljša vaja za resnično življenje. Otroka pripravljajo na samostojnost, ga učijo delovnih navad in mu pomagajo razvijati čut za drugega.

Zdi se, da smo pozabili na izkušnje naših prababic, ki so pri pri štirih letih pasle ovce in pri šestih kot pestunje varovale svoje mlajše bratce ali sestrice. Seveda je bil duh časa drugačen: otrok je bil priročna delovna sila, odrasli pa se se premalo spraševali, kaj otrok ob naloženem mu delu čuti in ali je odgovornosti že dorasel. Danes pa je nevarnost druge skrajnosti – da želimo otroka pred vsem zaščititi, ga obvarovati pred napori in mu v vsem ugoditi.

Otroci, ki veliko delajo z rokami, razvijajo dele možganov, ki so potrebni za abstraktno mišljenje, pisanje in matematiko.

Starši se moramo naučiti prepoznavati otrokove zmožnosti tudi pri opravljanju hišnih opravil. Ne pozabimo: otroci so radi koristni in radi imajo občutek, da zmorejo. To bistveno pripomore k njihovi rasti v zrele osebe.

Zato je nujno, da se otroci lahko preizkusijo v odgovornostih odraslih, vendar pod budnim očesom starejših, ki jih usmerjajo in jim pomagajo.

Osnovna hišna pomagajo pri utrjevanju značaja in razvijanju miselnih spretnosti

Sodobni otroci imajo žal vedno manj izkušenj s tem, kakšne naloge jih čakajo v odraslem obdobju. Veliko jih redko ali pa skoraj nikoli ne vadi osnovnih spretnosti, kot so kuhanje ali čiščenje. Hkrati pa si starši želimo, da imajo naši otroci značajske lastnosti kot so trdo delo, odgovornost in odložitev trenutnih potreb.

Ravno pomoč pri hišnih opravilih pa jim pomaga, da te spretnosti lažje razvijejo. Opravljanje hišnih del spodbuja fino in grobo motoriko; študije so pokazale, da majhni otroci, ki veliko delajo z rokami, na primer razvrščajo perilo ali pometajo, razvijajo dele možganov, ki so potrebni za abstraktno mišljenje, pisanje in matematiko.

Kako torej otroka pripraviti do tega, da bo opravljal hišna opravila?

1. Začnimo zgodaj

Najpomembnejša stvar je, da začnemo zgodaj. Otroci imajo že zelo zgodaj željo pomagati odraslemu in delo opravljajo z veseljem.

2. Ne zavrnimo ponujene pomoči

Pogosto naletimo na našo željo, da bi pomoč zavrnili, saj nam je sodelovanje otrok včasih v večje breme kot v pomoč. Opravilo z otroško pomočjo traja dlje in je narejeno navadno zgolj na pol. Uprimo se želji, da bi vse naredili sami in hitro. Čas, ki ga bomo namenili otroku za pomoč pri hišnem opravilu zdaj, nam bo pozneje bogato poplačan.

Ko nam otroci sami ponudijo pomoč, so bistveno bolj motivirani kot takrat, ko to želimo mi. Sprejmimo njihovo pomoč, tudi če sami v tistem trenutku nismo razpoloženi ali imamo druge opravke.

Ko nam otroci sami ponudijo pomoč, so bistveno bolj motivirani kot takrat, ko to želimo mi.3. Izbirajmo opravila, ki so starosti primerna

Velikokrat imamo prenizka pričakovanja, vendar otroci zmorejo veliko. Pogosto nas presenetijo. Zato jim ponudimo vedno nova opravila in jim pokažimo, kako se delo izvede. Otrok pa bo sam pokazal, ali v določeni starosti zmore ali ne. Nekaj konkretnih idej za predšolsko obdobje navajamo spodaj.

4. Imejmo potrpljenje in ne pozabimo na pohvalo

Otrok bo delo res opravil počasneje in najbrž manj natančno, a vaja dela mojstra in sčasoma bo delo opravljeno vedno bolje. Ob tem pa se spomnimo, kako pomembno je pohvaliti dobro narejeno delo.

5. Spremenimo delo v veselje!

Kaj ko bi misel obrnili na glavo in si hišno opravilo vzeli za umirjen in lep trenutek? Za tisti dogodek v dnevu, ko smo lahko sami s svojim otrokom in mu prisluhnemo ter se z njim povežemo? Z malo domišljije delo lahko spremenimo celo v igro. Zakaj se ob pometanju ne bi preobrazili v Pepelko ali pa si ob pomivanju nataknili na glavo preveliko kapo?

Od besed k dejanjem – nekaj idej za predšolsko obdobje

Predstavljenih je nekaj idej za hišna opravila, ki jih malčki lahko opravljajo v predšolskem obdobju. Seveda se ne želimo omejiti zgolj na napisano, zato pustimo domišljiji prosto pot.

2 do 3 leta

Naš dvo- oziroma triletnik delo še vedno doživlja kot igro, zato si bo sam želel pomagati ali nas bo k delu celo spodbudil. Njegovo osamosvajanje je zelo intenzivno in zato pogosto slišimo stavek: »Bom sam/a!«.

Naloga staršev je, da otroku omogočimo, da se začne osamosvajati skozi neodvisno raziskovanje in delo ter tako dobi občutek, da zmore. V tem obdobju razvija nadzor nad seboj in preizkuša meje svojih zmožnosti.

Ponos, ki ga doživlja ob pohvalah in dosežkih, je zanj zelo pomemben, saj mu kaže, da zmore. Da lahko nekaj ustvari, naredi sam. Zato je obdobje dveh do treh let izvrstna priložnost, da otroku postavimo temelj za poznejše privajanje na delovne navade in mu ob tem krepimo samozavest.

Otrok, star dve do tri leta, je sposoben sam: pospraviti svoje igrače, odnesti umazano perilo v stroj, pobrisati prah, pomagati puliti plevel na vrtu, zaliti rože, pripraviti mizo, pospraviti z mize ipd.

Hišna opravila prispevajo k boljši samopodobi, občutku odgovornosti in krepitvi povezanosti med družinskimi člani.4 do 5 let

V tem obdobju naš malček čedalje bolj pridobiva na samokontroli. To mu omogoča, da postaja samoiniciativen, zato ima v tem obdobju že lahko redno zadolžitev.

Pri štiriletnem otroku je koncentracija prisotna do te mere, da delo lahko opravi od začetka do konca brez posebnega sodelovanja staršev. Njihova koordinacija in fina motorika je osvojena, zato delo opravi natančno.

V tem obdobju naši malčki še posebej potrebujejo potrditev, da je njihov prispevek pomemben, vreden. Da so koristni.

Otrok tudi že razvija empatijo, zato mu povejmo, da s svojim delo prispeva k družinskemu vzdušju in da je dom bogatejši in lepši zaradi njega in njegovega prispevka.

Otrok v starosti štiri do pet let zmore: prinesti stvari iz avta, pripraviti in pospraviti mizo ter zložiti posodo v stroj, izprazniti koše za smeti po stanovanju, zašiti gumbe, pomagati zložiti perilo, pomiti kopalnico, WC školjko, pomesti tla ipd.

»Mami, vidiš, kako je zdaj lepo!«

Ja, hišna opravila so pomemben del vzgoje. Prispevajo k boljši samopodobi, občutku odgovornosti in krepitvi povezanosti med družinskimi člani.

Seveda vedno ni lahko, predvsem pa ne idealno. To sem sama izkusila tudi tisto popoldne, ko smo imeli na sporedu čiščenje kopalnice. Izkazalo se je, da se je mala po desetih minutah naveličala in ni želela sodelovati pri pomivanju celotne kopalnice.

Nekoliko sem popustila in vztrajala, da konča vsaj umivalnik in bide. Ni bilo idealno, sprejeli sva kompromis, primeren njeni starosti. Pa saj je tako tudi v življenju. Konec koncev se je kopalnica svetila bolj kot prej in tudi iskrice v njenih očeh so žarele, ko mi je veselo rekla: »Mami, vidiš kako je zdaj lepo!«