Pogumna deklica se je pred Obamo prebila do papeža

Pred včerajšnjim obiskom predsednika ZDA Obame pri papežu je pozornost vzbudila 10-letna mehiška deklica Jersey Vargas, ki se je prebila do papeža, da bi ga opozorila na težko stanje družin, ki so jih prizadele deportacije iz ZDA.

Deklica se je na sredini avdienci prebila čez varnostne ograje in mimo varnostnikov do papeža in ga prosila, da bi se na srečanju s predsednikom Obamo zavzel proti deportacijam nelegalnih priseljencev iz ZDA. Po poročanju portala Vatican insider je bil papež ob tem vidno ganjen.

Papežu je rekla, da je njen oče pred tem, da ga deportirajo. »Od kod?« je vprašal papež. »Iz ZDA,« je odgovorila Jersey, ki je pozneje novinarjem povedala: »Še enkrat sem se obrnila nanj in ga prosila za pomoč, sej se mi zdi krivično, da mnogi otroci, kot sem jaz, pridejo v položaj, da so ločeni od staršev. Papež me je blagoslovil in poljubil ter potrdil, da se bo srečal z Obamo. Zdaj se počutim bolje in čutim, da sem naredila spremembo v svetu.«

Jersey je tretja od petih otrok staršev Maria in Dolores Vargas. V ZDA z družino živijo že 14 let. Sama je državljanka ZDA, njena starša in dva od njenih bratov oziroma sester pa ne. Oče je bil zaradi neurejenega statusa pred letom dni zaprt in čaka na deportacijo, mati pa je morala prevzeti skrb za vso družino.

»Mnogi, ki nimajo urejenih dokumentov, niso zagrešili nobenega zločina, samo želijo pomagati svojim družinam, želijo samo boljše življenje,« je novinarjem še pojasnila Jersey.

Po včerajšnjem obisku Obame pri papežu Frančišku so mediji poročali, da je bil problem imigrantov ena od tem skoraj enournega pogovora.

Dogodek je še eden v vrsti, ki kaže na to, kakšno karizmo ima papež Frančišek, da s svojo osebnostjo in v moči Duha odpira kanale, po katerih se lahko sliši glas preprostih ljudi, mimo visokih politikov, diplomatov ali zgolj cerkvenih dostojanstvenikov.

Ameriški »izbrisani«

V 90. letih prejšnjega stoletja je število nelegalnih priseljencev v ZDA skokovito naraščalo. Ocenjujejo, da je z 2,5 milijonov zraslo na 8 milijonov.

ZDA so do njih vodile neprimerno politiko, saj so jim po eni strani omogočale, da so uredili nekatere vidike svojega bivanja v ZDA, niso jim pa celovito uredile možnosti za pridobitev državljanstva. Tako so se mnogi v desetletju ali dveh lahko že precej integrirali v družbo.

Po letu 2000 pa je nastopilo zaostrovanje politike do priseljencev, ki jo je še podpihoval občutek ogroženosti po 11. septembru. V mandatu predsednika Obame se je število deportacij povečalo kar za 10-krat.

Tako so mnogi »normalni« državljani doživeli še dosti hujšo usodo od slovenskih »izbrisanih«: kar naenkrat so se znašli v za njihovo ustaljeno življenje ogrožajočih okoliščinah – še več, doživeli so fizični »izbris«, deportacijo iz dežele, kjer so si ustvarili nov dom. Še posebej težko situacijo so povzročile deportacije, ki so ločile družine.

Visoka cena deportacij staršev

Vabimo vas tudi k ogledu spodnjega dokumentarnega filma z naslovom “Imigrantska Amerika: Visoka cena deportacij staršev”, ki govori ravno o družinah, ki jih je razbila deportacija. 

Polurni dokumentarec opisuje pretresljivo zgodbo Gvatemalca Raya Jesusa in njegove družine. Ray je že več kot 22 let živel v ZDA, ko so ga leta 2011 v skladu z novo, zaostreno zakonodajo prijeli in deportirali v državo, kjer je bil rojen.

Ray je poročen z Američanko in vseh 5 otrok, ki se jima je rodilo v zakonu, ima ameriško državljanstvo. Deportacija je tako ločila Raya od družine in ga primorala živeti 4.000 km stran v povsem drugačnih življenjskih pogojih.

Če v nas morda živi predstava, da so nelegalni priseljenci ljudje z družbenega dna ali ljudje, ki imajo kriminalno ozadje, nam zgodba o Rayu Jesusu predstavlja drugo plat. Ray je bil povsem integriran v družbo. Imel je delo, s katerim je spodobno preživljal svojo družino, tako da je bila lahko žena doma z otroki.

Še več: v svojem podjetju je imel celo nekaj zaposlenih. Deportacija očeta je tako družino pahnila v socialno stisko, ki jo mora seveda reševati država …

Foto: vaticaninsider.lastampa.it