Vir: WikiMediaPrvo leto pontifikata papeža Frančiška sem imela posebno priložnost, da sem ga spremljala od blizu. Spomnim se, kako smo 13. marca 2013 na Trgu sv. Petra presenečeno zrli v neznan obraz in podatke o novem papežu iskali kar na Wikipediji. Nihče ni pričakoval, da bo Frančišek s svojo preprostostjo in vedrino postal “eden izmed nas”.
1. Presenetil že prvi dan
Že naslednje jutro, 14. marca, se je podal izza vatikanskih zidov in zaupal sebe ter ves Rim Mariji v baziliki Marije Snežne. Nato je šoferju naročil, naj ga odpelje do vatikanskega prenočišča Domus Internationalis Paulus VI, kjer je tekom konklav bival, da bi osebno prevzel prtljago in poravnal račun. Frančišku se je zdelo povsem normalno, da povrne stroške bivanja, čeprav je čez noč postal “šef” tudi te stavbe.
Prelom s pontifikatom prejšnjega papeža je bil očiten že v njegovih “modnih” izbirah: obdržal je preprost železen naprsni križ iz časov, ko je bil še škof, odpovedal se je rdečemu plašču in rdečim čevljem. Za bivanje prav tako ni izbral Apostolske palače, ampak je ostal v Domu sv. Marte, kamor so ga mislili nastaniti le začasno. Zavestno je zavračal tudi pretirane varnostne ukrepe, saj je želel ostati blizu ljudem in ohraniti preprostost svojega pontifikata.
2. Avto in torba, ki sta postala simbol njegove preprostosti
Za vožnjo po ulicah Rima in tudi za kakšno drugo krajše potovanje je zavrnil neprebojni papamobil, ampak se je raje odločil za običajna vozila, kot sta bila modri Ford Focus ali Fiat 500.
Svetovno pozornost je že prvo leto pritegnila tudi njegova črna usnjena torba, ki jo je v roki nesel na letalo, ko je šel na svetovno srečanje mladih v Rio de Jeneiro. Ko so ga novinarji vprašali o vsebini torbe, je pojasnil, da ima v njej povsem običajne stvari: brivnik, brevir, beležko in knjigo o sv. Tereziji Deteta Jezusa, ki jo je trenutno bral. Ob tem je dodal: “Torbo sem vedno nosil s sabo, ko sem potoval. To je normalno. Moramo se navaditi biti normalni.”
3. Govoril je tako, da smo ga lahko vsi razumeli
“Dobro jutro, sveti oče!”, “Dobro jutro, sveti sin!”
Kot je kolega zapisal pred leti – in z njim se povsem strinjam – “papež Frančišek je že takoj ob izvolitvi začel z drugim načinom komunikacije, kot smo ga bili vajeni pri njegovih predhodnikih. Njegov prvi pozdrav ‘Dober večer’ je pokazal na poosebljen, vsakdanji in zelo neposreden način komunikacije.”
Zanimiva je bila tudi njegova pestra izbira besed. Spomnim se, kako je redovnicam v Riu povedal, naj ne bodo kot “stare device”, v homilijah svaril, naj ne nosimo “pogrebnih obrazov” in da krščanska vera ni “spominski muzej”. Veliko ogorčevanja je požel, ko je med splošno avdienco povedal, da kristjani včasih molimo “kot papagaji” in da bi bilo za nekatere bolje, če bi “živeli kot ateisti“. Težava je bila v tem, da so mediji njegove izjave pogosto iztrgali iz konteksta in s svojimi interpretacijami zavajali ljudstvo.
Svoj smisel za humor je potrjeval vseh dvanajst let pontifikata. Še letos februarja in marca, ko je bil hospitaliziran, je ohranil vedro razpoloženje in se šalil z zdravstvenim osebjem. Nekega jutra ga je dr. Alfieri pozdravil z: “Dobro jutro, sveti oče!”, Frančišek pa mu je v šali odvrnil: “Dobro jutro, sveti sin!”
4. Papež, ki je klical po telefonu
S stacionarnega telefona jo je poklical papež in ji povedal, da je prebral njeno pismo.
Ena od novosti njegovega pontifikata je bila tudi, da je veliko stvari opravil kar sam – tudi klical po telefonu. Prvo leto njegovega pontifikata je odmevala zgodba Anne, ki jo je papež poklical po tem, ko mu je v stiski napisala pismo.
Anna Romano je bila 35-letna Rimljanka, ki je bila noseča in zapuščena s strani moškega, za katerega je kasneje izvedela, da je že poročen in da ima otroke. Ko mu je sporočila, da je noseča, jo je želel prepričati v splav. Anna je pomislila tudi na to možnost, vendar se je s podporo družine odločila, da bo otroka obdržala.
V začetku septembra 2013 pa jo je doletelo veliko presenečenje: s stacionarnega telefona jo je poklical papež in ji povedal, da je prebral njeno pismo, da je pogumna ter da si kristjani ne smemo pustiti vzeti upanja. V telefonskem pogovoru mu je pojasnila, da bi rada otroka krstila, a da ni prepričana, da ji bo to omogočeno, ker je ločena. Papež ji je odgovoril, da bo v tem primeru sam poskrbel, da bo otrok prejel zakrament. V tistem trenutku se je odločila, da bo otroku dala ime Francesco. Kasneje je povedala, da ji je ta telefonski klic spremenil življenje in da želi preko svoje zgodbe opogumiti tudi druge ženske, ki so se znašle v podobni situaciji.
5. Blizu potrtim v srcu
Eden od najbolj ganljivih trenutkov njegovega pontifikata, ki je pokazal, kako blizu zna biti ljudem v njihovih najbolj ranljivih trenutkih, se je zgodil leta 2018 v rimski župniji sv. Pavla na obrobju mesta. V župniji so Frančišku pripravili srečanje z otroki, kjer so imeli priložnost, da mu zastavijo vprašanja.
V nekem trenutku je bil na vrsti 8-letni deček Emanuel, ki pa svojega vprašanja ni zmogel zastaviti, ker mu je šlo preveč na jok. Frančišek ga je nežno povabil k sebi in ga prosil, naj mu svojo stisko zaupa na uho. Emanuel ga je objel in mu v solzah povedal, da mu je pred kratkim umrl oče, ki sicer ni bil veren, a da je vse svoje otroke dal krstiti in da je bil dober človek. Nato ga je vprašal, ali je njegov oče zdaj v nebesih.
Papež mu ni govoril kot teolog, ampak kot pastir in oče – s srcem, ki je razumelo otroško bolečino. Povedal mu je, da samo Bog določa, kdo pride v nebesa, nato pa otrokom predstavil Boga kot nekoga, ki ima srce očeta in ki svojih otrok ne odriva vstran. Prav tako je poudaril, da je veliko lažje vernemu staršu dati krstiti svojega otroka kot nevernemu. Mnogi so se ob tem zgražali, češ da daje “lažno upanje”, toda niso zmogli videti, da ima Frančišek pred seboj otroka, katerega srce se je razbilo na tisoč koščkov in ki svojega očeta neskončno pogreša.
V teh dneh so novinarji poiskali Emanuela, ki danes šteje že 15 let, in njegovo mamo. Oba se spominjata, kako močno sta začutila Božjo ljubezen, mama pa je še dodala, da je doživela, kot da bi Frančišek v tistem trenutku želel njenemu sinu odvzeti vso bolečino, ki jo je nosil v svojem srcu.
6. Poroka med oblaki
Še ena od zgodb, ki je leta 2018 v javnosti močno odmevala je bila poroka stevarda in stevardese, ki jo je papež sklenil kar med poletom iz Čila. Šlo je za 41-letnega Carlosa Ciuffardija in 39-letno Paulo Podest Ruiz, ki sta se želela poročiti leta 2010, vendar je potres uničil njuno župnijsko cerkev. Zaradi tega sta sklenila le civilno poroko, cerkveno pa sta po rojstvu otrok nekako potisnila v ozadje. Na letalu sta papeža želela prositi za blagoslov, a ta jima je povedal, da jima ga ne more dati, ker nimata zakramenta svetega zakona. Ko pa je prisluhnil njuni zgodbi, je v srcu postal prepričan, da ju lahko poroči kar na 11.000 metrih nadmorske višine. Celotno zgodbo – ki nas lahko pomiri, da ju papež ni poročil “na pamet” ali mimo Cerkvene tradicije – si lahko preberete na tej povezavi.
7. Zadnje dejanje: dar za zapornike
200.000 evrov s svojega osebnega računa.
Njegova poslednja gesta dobrodelnosti se je zgodila le dober teden pred njegovo smrtjo, ko je obiskal enega najbolj prenatrpanih zaporov v Italiji, rimski Regina Coeli.
Za namene zapornikov je podaril 200.000 evrov s svojega osebnega računa. Po besedah škofa Benonija Ambarusa, ki je pristojen za zapore in dobrodelnost, je bila donacija namenjena mladoletniškemu zaporu Casa del Marmo, kjer deluje tovarna testenin, ki se je znašla v resnih finančnih težavah.
O papeževi gesti je Ambarus še povedal: “Ko sem prosil za prispevek, mi je dejal, da so finance že zaključene, a naj ne skrbim, saj da ima nekaj na svojem računu … Dal je vse, kar je imel, in zdaj sem izvedel, da bo stroške njegovega pokopa kril dobrotnik.”
Čaka nas pri Mariji
Tako kot je prvo jutro svojega pontifikata zgodaj zjutraj skozi stranska vrata bazilike Marije Snežne pohitel k Mariji — in se po vsakem apostolskem potovanju tja tudi vračal, da bi se zahvalil in vse izročil v njeno varstvo — nas odslej tam pričakuje tudi sam. Svoj boj je dobojeval, tek dokončal, vero ohranil (prim. 2 Tim 4,7). Zdaj smo na vrsti mi, da začnemo svoj tek.
*Prevod karikature: Ogorčen klerik: Kaj zdaj to pomeni, da plačaš račun v hotelu, se voziš z avtobusom in ne nosiš zlatega križa??? Frančišek: … mogoče sem narobe razumel … Rekli so mi, naj bom naslednik revnega galilejskega ribiča in ne rimskega cesarja.
Oglejte si tudi:
Gregor Čušin: “Bog se nikomur ne vsiljuje. On šepeta.”
Peter Pučnik: Če je otrok iz družine prinesel samo odprto srce za Boga, je to že veliko
S. Emanuela Žerdin: Oče in mama sta za otroka prva podoba Boga
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
