Papež: družina ni nikoli izguba časa!

sveta_druzina

Jezus je kar 30 let, večino svojega življenja, preživel v družini, in to na »obrobju« tedanjega sveta. A papež Frančišek pravi, da ta čas ni bil zaman. Si predstavljate, da bi vi v svoji družini imeli 30 let Jezusa?

 

Praznik svete družine se kar malo izgubi med božičem in praznikom Gospodovega razglašenja, praznikom svetih treh kraljev. A je za družine ta praznik velikega pomena. Je praznik naše vsakdanjosti.

Papež Frančišek bo sredine avdience pred drugim zasedanjem sinode o družini posvetil družini. 17. decembra 2014 je tako na preprost in razumljiv način govoril o sveti družini, o izkušnji 30 let Jezusovega življenja, o katerih evangeliji skoraj ne poročajo.

Vabimo vas, da na današnji praznik preberete to papeževo katehezo, in vam želimo, da bi se vas po  njej praznik nazareške družine še bolj dotaknil.

*****

Bog se je učlovečil v družini na komaj vidnem obrobju

Učlovečenje Božjega Sina je odprlo nov začetek v vesoljni zgodovini moškega in ženske. Ta nov začetek se je zgodil v družini, v Nazaretu. Jezus je bil rojen v družini. Lahko bi prišel na svet na spektakularen način, kot vojščak ali kot cesar … Ne, ne: rodil se je v družini, v družini. Ko gledamo jaslice, ta čudoviti prizor, je zelo pomembno, da opazimo to resničnost.

Ko gledamo jaslice, ta čudoviti prizor, je zelo pomembno, da opazimo resničnost, da je bil Jezus rojen v družini.

Bog se je odločil, da bo prišel na svet v človeški družini, ki jo je tudi sam oblikoval. Oblikoval jo je v oddaljeni vasici na robu rimskega imperija. Ne v Rimu, ki je bil prestolnica imperija, ne v kakem od velikih mest, ampak na komaj vidnem obrobju, celo v kraju z majhnim ugledom. Evangelij govori o tem, ko pravi: »Iz Nazareta more biti kaj dobrega?« (Jn 1,46).

Morda tudi danes še marsikje po svetu govorimo tako, ko slišimo imena nekaterih dežel ali imena določenih predmestij velikih mest. Ampak prav tam, na obrobju velikega imperija, se je začela zgodba Jezusa med ljudmi, najbolj sveta in dobra izmed vseh zgodb! In prav tam je bila Jezusova družina.

30 let: izguba časa?

Jezus je bival na tem obrobju 30 let. Evangelist Luka ta čas zgosti v besede: Jezus »jima je bil pokoren« – namreč Mariji in Jožefu. Morda bo kdo rekel: »Ampak ali ni ta Bog, ki nas je prišel rešit, izgubil 30 let tam v predmestni revščini?« Izgubil je 30 let! Ampak to je hotel.

Jezusova pot je bila v prav tisti družini. »In njegova mati je vse, kar se je zgodilo, shranila v svojem srcu. Jezus pa je napredoval v modrosti, rasti in milosti pri Bogu in pri ljudeh« (Lk 2,51-52).

Družina ni nikoli izguba časa!

Evangelij ne govori o čudežih ali ozdravljenjih, o pridiganju – nič od tega Jezus ni delal v tem obdobju – ali o množicah, ki bi se zbirale. V Nazaretu se je zdelo, da vse poteka »normalno«, v skladu z navadami pobožne in delavne izraelske družine. Delali so, mati je kuhala in opravljala vsa gospodinjska opravila, likala srajce … tako kot delajo to vse matere. Oče, tesar, je delal in svojega sina učil trgovanja. Trideset let.

»Ampak kakšna izguba časa, Oče!« Bog deluje na skrivnostne načine. Toda pomembna je bila družina! In družina ni nikoli izguba časa! V njej so bili svetniki: Marija, najbolj sveta ženska, brezmadežna, in Jožef, najpravičnejši mož … Družina.

Evangeliji Jezusovih 30 let prepuščajo naši domišljiji …

Gotovo nas gane podoba Jezusa, ki se kot najstnik udeležuje verskih obredov v skupnosti in opravlja svoje družbene dolžnosti; ali ko kot mlad delavec dela z Jožefom; ali ko sodeluje pri branju Svetega pisma, pri molitvi psalmov in pri toliko drugih navadah vsakodnevnega življenja.

Evangeliji v svoji resnosti ne poročajo o Jezusovih najstniških letih in prepustijo to nalogo naši ljubljeni meditaciji. Umetnost, literatura, glasba so nas povedli po tej poti domišljije.

 

 

Gotovo si ni težko predstavljati, koliko se lahko matere naučijo od Marijine skrbi za Sina. In kako veliko lahko očetje odnesejo od zgleda Jožefa, pravičnega moža, ki je posvetil svoje življenje podpori in zaščiti Otroka in svoje žene – ter svoje družine – v težkih časih.

Da niti ne omenimo, kakšno spodbudo lahko dobijo otroci v odraščajočem Jezusu, ki je razumel nujnost in lepoto negovanja svoje najgloblje poklicanosti in sanjanja svojih velikih sanj! V teh 30 letih je Jezus oblikoval svojo poklicanost, ki mu jo je dal Oče. In v tem času Jezus ni nikoli obupoval, ampak se je krepil v pogumu, da bo lahko pozneje uresničeval poslanstvo.

Vsaka družina lahko sprejme Jezusa, da v njej duhovno raste

Vsaka družina lahko – tako kot sta to storila Marija in Jožef – sprejme Jezusa, mu prisluhne, govori z njim, ga varuje, ga ščiti; in na ta način izboljšuje svet. Naredimo v svojem srcu in v svojem dnevu prostor za Gospoda, tako kot sta to naredila Marija in Jožef. Pa ni bilo lahko: koliko težav sta morala premagati!

Nazareška družina nas spodbuja, da znova odkrijemo poklicanost in poslanstvo družine, vsake družine.

Jožef, Marija in Jezus niso bili umetna družina, nenaravna družina. Nazareška družina nas spodbuja, da znova odkrijemo poklicanost in poslanstvo družine, vsake družine. In kar se je dogajalo v tistih 30 letih v Nazaretu, se tako lahko zgodi tudi nam. Prizadevamo si lahko, da ljubimo namesto sovražimo, da postaja medsebojna pomoč nekaj vsakdanjega, da premaga brezbrižnost in sovraštvo.

Ni naključje, da »Nazaret« pomeni »tista, ki shranjuje«, kot to velja za Marijo, ki je – kot poroča evangelij – »vse shranila v svojem srcu« (prim. Lk 2,19.51). Od takrat vsaka družina shranjuje to skrivnost, pa četudi je s periferije sveta – skrivnost Božjega Sina, ki je prišel, da nas reši; ta skrivnost je na delu.

Jezus prihaja, da bi odrešil svet. In to je največje poslanstvo družine: narediti prostor za Jezusa, ki prihaja, sprejeti Jezusa v družino, med vse družinske člane: otroke, moža, ženo, stare starše … Jezus je tu. To je največje poslanstvo: Jezusa sprejeti, da bi lahko duhovno rasel v družini.

Op.: Mednaslovi in poudarki so uredniški.

Vir: vatican.va

Foto: santafamiglia.blogspot.com, smrosario.it

OSTALE KATEHEZE:

2. MATI: Svet brez mater bi bil nehuman, manjkala bi mu nežnost

3. OČE: Zaradi očetov so v nekaterih družinah otroci kot sirote

 

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja