Otroku ne moreš odvzeti bolečine

Foto: Canva

Mame želimo svojim otrokom le najboljše, vendar pa jih v popolnosti ne moremo zaščititi. Iz otrokovega življenja ne moremo odstraniti izzivov in bolečin, čeprav bi to v trenutku naredile, če bi le bilo možno. Toda lahko jim pomagamo najti notranjo moč in stabilnost, da te izzive lažje premagajo.

Ločitev – ne prezrimo stiske otrok

Stiska najinih otrok, ko sva se z bivšim možem ločevala, mi je dobesedno strla srce.

Počutila sem se tako nemočno in krivo, da sem soodgovorna za razpad zveze (morala sem si priznati, da sta ne glede na odločitev partnerja za razhod, za ohranitev in razpad zveze vedno potrebna dva) in stisko, ki sem jo s tem prizadejala svojima otrokoma.

Stiske otrok tudi po slabem letu ločenega življenja še vedno obstajajo. Še vedno so prisotni močni občutki jeze, žalosti in tesnobe, ki se na zunaj kažejo kot nemir, stalna želja po delovanju, nočne more, udarjanje …

Kljub temu, da sem se trudila, da otrokoma ne bi bilo težko, v smislu, da smo počeli veliko stvari, da sem se ukvarjala z njima, naslavljala situacijo … je njuna bolečina ostajala. Še vedno so bili prisotni tesnobni napadi, napadi jeze, prav tako težave z umirjanjem.

Stiska najinih otrok, ko sva se z bivšim možem ločevala, mi je dobesedno strla srce.

Bolečina ostaja …

Mogoče mame delujemo na takšen način, da bi vse naredile, da otrokom ne bi bilo težko. Mogoče sem takšen model prevzela iz primarne družine. Dejstvo pa je da otrokoma ni služil.

Mame ne moremo odvzeti otrokom njihove bolečine, ne moremo nositi njihove bolečine, pa čeprav bi to naredile v sekundi. Ob vsej tej teži, ki sem jo nosila s sabo, sem potrebovala kar nekaj časa, da sem prišla do tega spoznanja. Dejstvo je, da gredo otroci po svoji poti, ki je samo njihova. Naloga starša pa je, da otroka usmerja na njihovi poti. Bolečine in težkih situacij, ki bodo nastale na tej njihovi poti, ne more odvzeti noben starš.

Kaj pa starš lahko stori?

V moči starša pa je, da otrokom pomaga na način, da jih nauči, kako se z bolečino spopadati ter kje najti moč, da bolečino in tesnobo premagajo. Prav skozi njihovo bolečino, jim moramo starši znati pokazati in jih naučiti, kje se skriva njihova notranja moč. To je ena izmed velikih popotnic, ki jo lahko prejmejo od nas. Morda se sliši precej enostavno, če ne že klišejsko, vendar pa moj način delovanja pred tem ni bil tak.

Mojima otrokoma danes pomagam na način, da lahko vidita, da so težki trenutki zgolj in samo trenutni občutki. V teh njunih občutkih je dobro ohraniti mirnost, biti z njima, brez obsojanja in nagovarjanja, kako bi moralo biti ali kako bi morala onadva čutiti ali se obnašati. Torej prvotno, jima pustiti, da lahko izražata cel spekter čustev in ne prevzeti teh čustev nase temveč biti zanju steber na katerega se lahko naslonita.

Takšni občutki minejo, in na koncu se odpre sonce, v katerem mi lahko zaupata, kaj se skriva za občutki jeze in žalosti.

V moči starša pa je, da otrokom pomaga na način, da jih nauči, kako se z bolečino spopadati ter kje najti moč, da bolečino in tesnobo premagajo.

Otrokom lahko stojimo ob strani

Stiske in bolečine bodo nastale, ne glede na to, kako si straši želimo, da jih ne bi bilo in nekateri otroci se z njimi srečajo prej kot drugi. Dejstvo pa je, da jih bodo do neke mere deženi vsi. Na nas starših je, da otroke naučimo, kako se spopadati s težkimi situacijami.

Otrokoma je še vedno težko, saj je bila zanju ločitev zelo stresna situacija, vendar pa se je spremenil moj pogled na njuno obnašanje in dojemanje. Otroci ločenih staršev morajo na nek način odrasti prej kot drugi, saj se morajo prej soočiti s težkimi čustvi.

Ali sta otroka bolje, kljub mojemu spremenjenju načinu razmišljanja in delovanja, težko rečem. Še vedno jima je težko, občutita veliko jeze in žalosti, dejstvo pa je, da jaz na situacijo gledam drugače in jima lahko dam steber, na katerega se obrneta in popotnico za naprej, da se lažje spopadata s težkimi občutki.

Članek je napisala ločena mama, ki je želela ostati anonimna