Otrok je od obeh, ne le mamin

Vir: Shutterstock

Spomnim se, skoraj trideset let je že od tedaj, ko mi je prijateljica, ki se je poročala, zaupala besede, s katerimi jo je mama v zadnjem hipu pred poroko želela še dodatno »opremiti« za srečen zakon. Rekla ji je, da naj svojega moža crklja, razvaja in mu lepo postreže. Ta nasvet je odličen, če v zadnjih dneh sinove samskosti s sinom o tem spregovori tudi ženinova mama …

Saj razumete o čem govorim, kajne? Pomembno je, da mlada dva na startno pozicijo skupnega življenja prideta z zavedanjem, da bo obema lepše, če bosta drug drugega enakomerno crkljala, razvajala in si stregla. Enkrat eden malo bolj, drugič drugi, pač v skladu s časom, utrujenostjo, zdravjem, trenutno močjo …

Vsak ima drugačne tradicije in zglede primarnih družin

A že pri začetkih se velikokrat zaplete. Največkrat zato, ker imajo ženini in neveste take in drugačne zglede iz primarnih družin. Kljub 21. stoletju, obstaja še vedno veliko družin, kjer npr. le mama ve, kako pridejo oblačila iz koša za umazano perilo čista in zlikana v omaro. Obstajajo družine, kjer se ženske v nekatera področja ne vtikajo.  In nasprotno obstajajo družine, kjer so neka opravila izrazito ženska in se jih »taprav dec« ne bi lotil niti slučajno.

Obstajajo tudi družine, kjer velja, da je moški za določena opravila preveč štorast in prepočasen. Lažje in hitreje je, če to naredi spretna in vajena ženska roka. Čeprav se način življenja izrazito spreminja in službe od moških in žensk zahtevajo polno zavzetost, predsodki, tradicija in zgledi ostajajo neverjetno živi.

Prvi koraki prilagajanja

Par se poroči, zaživi skupaj, prebrodi prve korake prilagajanja. Mlada žena z veseljem in zaljubljeno briše po tleh, čisti stranišče in ureja skupno gnezdece. Mož jo pohvali, kako dobro mu je skuhala in morda vpraša, če lahko pomaga. Čisto premalo mladih zares razume, da s poroko postaneš polovica celote. Kar velja tudi za delo. Nič več ne pomagaš, ampak je tvojega pol dela, ki ga odraslo sam vidiš in narediš. In ker ženo/moža ljubiš, razmišljaš, kje bi ji/mu še lahko prišel na proti, s čim bi jo/ga še malo pocrkljal/a. Tako sožitje je lahko čudovito. In grozno, če se eden počuti izkoriščanega.

Zanka, v katero se ujame večina parov

Rodi se otrok. Hormonsko neravnovesje, neprespanost, telesni napori, skrb za dojenčka, negotovost, strah, nesamozavest najedajo predvsem mamico. Očka, tudi najbolj ljubeč, je razpet med nemoč, nepotrebnost, dejanski in priučen občutek nespretnosti in slabo komunikacijo z ženo, ki ima sama s seboj in dojenčkom preveč dela, da bi se ukvarjala še z možem. Zanka v katero se, vsaj za kratek čas, ujame večina parov.

»Kdaj bo spet tako, kot je bilo včasih?« In prikrit odgovor, ki ga vsi vpleteni slutijo in se ga bojijo – »nikoli«. Vsak po svoje čutita, da bi morala nekaj spremeniti. A je pogosto preveč težko. Mamica potrebuje predvsem mir, podporo in to, da nekdo verjame vanjo, tudi ko ji ne gre, ko je obupana, ko otrok joka, ona pa ne najde razloga zakaj.

Žena, ki bo nahranjena s pomočjo, z razumevanjem in s pohvalo, se bo veliko prej vrnila v vsaj približno staro podobo ženske, v kakršno ste se zaljubili.

Možje, v skladu s svojo naravo, želijo svojo ljubljeno zaščititi, najti rešitev. Vendar lahko, če njihove rešitve niso usklajene z maminimi potrebami in željami, dosežejo ravno nasprotno. Mamica ga, včasih celo v joku, zavrne, mož pa se začudeno sprašuje, kaj je storil narobe. Če pogovor ne razjasni problema, se očka lahko povsem potegne vase, mamica pa ostane sama s seboj, z vsem delom in vso skrbjo za otroka.

Vse prevečkrat se zgodi, da se očetje vrnejo v »staro življenje«, predolgo ostajajo v službi, negujejo konjičke in še kar pasivno čakajo na boljše čase. Ko se utrujeni vračajo iz sveta domov, jim gre na živce, da jih doma pričaka razmetana hiša, neurejena žena še v pižami, jokajoč otrok in kosilo, ki ga »še« ni, čeprav je žena ja na porodniškem DOPUSTU. (Kar je po moje najbolj možno neustrezno poimenovanje.) V resnici pa je za obema toliko in toliko ur trdega dela in ko pride mož domov, je čas, da prevzame svojo domačo polovico dolžnosti. Kajti »imeti otroka«, ni mamina preokupacija, ampak obdobje življenja. Če mamica ni uspela skuhati – očka, skuhaj. Še za jutri, da ne bosta lačna. Če ni dala prat, če ni uspela posušiti perila ali ga zložiti – postori ti, dragi očka. Če je kopalnica potrebna temeljitega čiščenja, potem poišči krpe in čistila. Če mama potrebuje roke, v katere bo odložila dojenčka, da se bo lahko stuširala, počesala in najedla, so tvoje kot nalašč. Če uspeš otroka še uspavati, toliko bolje.

Enako ne bo nikoli, a se splača

Očki, ne bojte se! Otroci so silno trpežna bitja, krpe in kuhinjski pripomočki pa ne grizejo. Medtem ko delate, lahko žena ob vas drema, zaužije obrok ali pije čaj. Lahko klepetata in lahko jo pohvalite, ker vse in vsako dopoldne skrbi za vajinega otroka, medtem ko vas ni. Žena, ki bo nahranjena s pomočjo, z razumevanjem in s pohvalo, se bo veliko prej vrnila v vsaj približno staro podobo ženske, v kakršno ste se zaljubili. Enako ne bo nikoli, a se splača.