Otroci si zaslužijo spoštovanje

Vir: Storyblocks

Da naj otroci spoštujejo starše, nam govori že četrta Božja zapoved. Kaj pa obratno? Smo tudi starši dolžni spoštovati svoje otroke? Tu so mnenja precej deljena.

Verjetno se vsi strinjamo, da otroci potrebujejo ljubezen. Starši smo tisti, ki otroka brezpogojno ljubimo oz. naj bi ga brezpogojno ljubili. Pa je možna ljubezen brez spoštovanja?

Predstavljajte si, da vas mož oziroma žena ali partner oziroma partnerka ne spoštuje. Ima vas rad-a, pa vendar z njegove/njene strani ne čutite spoštovanja. Kako se počutite? Se res počutite povsem ljubljenega/ljubljeno ali morda le pogojno ljubljenega/ ljubljeno?

Preselite se z mislimi v svoja leta šolanja. Prikličite si v spomin učitelje, ki so vas učili. Katere ste zares spoštovali? So bili to tisti, ki so tudi sami spoštovali vas ali pa so bili to tisti, ki so preprosto pričakovali spoštovanje z vaše strani samo zato, ker so bili od vas starejši?

Otroci imajo zelo dobre detektorje za zaznavanje iskrenosti. Zelo dobro čutijo, kako nekdo pristopa do njih – jih spoštuje v tem, kar so, ali pa je njegov odnos zelo enostranski in koristoljuben.   

Otrok bo spoštoval tistega, pri katerem bo tudi sam čutil, da je spoštovan z njegove strani. Spoštovanje je “dvosmerno”. Če starši otroku izkazujejo ljubezen in spoštovanje, bodo oboje dobili nazaj – in to v precej večji meri, kot če bi le enostransko zahtevali spoštovanje od otroka.

Kako otroku pokažemo, da ga spoštujemo?

  • Brez zasliševanja! Če bomo otroka preveč spraševali o določeni stvari, se bo morda počutil ujetega in bo mislil, da mu ne zaupamo. Naj pove toliko, kolikor je pripravljen deliti. Seveda pa v primeru dvoma na nežen način preverite, če je vse v redu.
  • Izogniti se je potrebnoo odgovarjanju s suhoparnimi in kratkimi odgovori. Pokažimo zanimanje in otroku tudi sami postavimo kakšna vprašanja o temi. Morda ga neka stvar zanima, pa ne ve, kako vprašati.
  • Potrebno je spoštovanje otrokove zasebnosti. Preden vstopimo v otrokovo sobo, potrkajmo in počakajmo na dovoljenje za vstop.
  • Spoštujmo telo svojega otroka. Naj ve, da je njegovo. Spoštujmo, če ne želi, da se ga dotikamo ali da mu popravljamo lase. Posebej najstnikom je pomembno, da se lahko sami odločajo o frizuri, barvi las, zunanjem izgledu … Seveda znotraj meja, ki so še sprejemljive. Preden nas otrokova nova frizura vrže iz tira, premislimo, ali so pobarvani lasje res vredni uničenja odnosa.
  • Naj sam govori zase! Pogosto želijo starši odgovoriti namesto otroka. Vendar če mu dopustimo, da sam pove, kar želi, bo to okrepilo njegovo zaupanje vase in bo hkrati vedel, da mu starši zaupamo, da bo sposoben odgovoriti sam.
  • Dajmo mu čas. Naj se stvari zgodijo takrat, ko bo pripravljen. Na ta način odstranimo pritisk, ki pogosto vodi do bojev moči med starši in otrokom. Pa naj gre za odvajanje od plenic pri malčku, učenju vožnje s kolesom pri predšolskem otroku ali javno nastopanje pri šolarju. Vse preveč stresa se namreč nalaga na otroka z namenom neke koristi, ki pa je v končni fazi bolj v korist starša kot pa otroka.

Ljubezen in spoštovanje sta tisti dve vrednoti, ki gradita varnejše, lepše in srečnejše odnose.