Samo enega otroka je imela v Sloveniji v letu 2011 več kot polovica družin z otroki. Kaj pa je značilno za otroke edince? In na kaj paziti pri njihovi vzgoji?
Glede na to, da si večina mladih parov v začetku želi več kot enega otroka (v povprečju 2 ali 3), so otroci edinci pogosto posledica življenjskih okoliščin. V zahodnem svetu pa je tudi vedno več staršev, ki se zanj zavestno odločijo. Pri tem, da ostanejo le pri enem otroku, lahko igra vlogo nestabilnost zveze staršev in ločitve, pomanjkanje spodbud in zgledov v okolici, težke ekonomske razmere ali pretirana usmerjenost v delo in kariero, težave s plodnostjo ipd. …
Vzgoja edincev pa ni vedno enostavna, čeprav imajo na razpolago več starševske energije, časa, moči, pozornosti. Tisto, kar manjka, je stalna družba sorojencev, ki ponuja edinstveno in vedno prisotno okolje za razvijanje socialnih veščin in pomembnih spoznanj o ljudeh, odnosih, svetu, prostor za izmenjavo idej, znanj, izkušenj, priložnost za igro in medosebna soočenja.
Kakšne si predstavljamo otroke edince?
Otroci edinci pa imajo v splošni ljudski zavestni nekoliko poseben status, k njim so naravnani tudi številni predsodki. Pogosto se jih obravnava kot egoistične, razvajene, prezgodaj zrele, brezobzirne, nesocialne, neprilagojene, nekoliko nevrotične, s premalo medosebnimi stiki, introvertirane ipd. Nekako veljajo za problematične otroke z primanjkljaji, še posebno na področju medosebnih odnosov. Ker uživajo veliko spodbud odraslih, pa se jih dojema tudi kot bolj pametne in sposobne od drugih vrstnikov.
Brez blažilcev …
Nemški razvojni psiholog in pedagog dr. Hartmut Kasten, ki se v svojem delu podrobneje posveča prav otrokom edincem, sicer poudarja, da o kakih skupnih osebnostnih značilnostih edincev ni mogoče govoriti, da pa v splošnem zanje vendarle velja naslednje:
1. Nimajo nikakršnih »blažilcev« (bratje in sestre) v odnosu do staršev, ki bi jih lahko varovali pred pretiranim zaščitništvom staršev ali zanemarjanjem, teže zapustijo dom.
2. Uživajo nedeljeno pozornost (pozitivno in negativno) odraslih (kar je tako tveganje kot priložnost).
3. Vzgojeni so posebej spolno stereotipno in tipično, če so dečki, če so deklice, pa se manj prilagodijo svoji spolni vlogi.
4. Imajo stik z drugimi otroki, ki ni reden, stalen in trajen. Za razliko od otrok z brati in sestrami več časa preživijo sami. V veliko pomoč so jim izkušnje iz skupin otrok, v katere se lahko vključujejo (npr. v vrtcu).
5. To, da nimajo bratov in sester dojemajo večinoma kot pozitivno.
6. Kasneje v otroštvu in v življenju so jim v veliko pomoč tesni prijateljski odnosi.
7. So nekoliko manj v nevarnosti, da bi se zatekli v alkoholizem, droge, zasvojenost z nikotinom.
8. So včasih celo bolj ekstravertirani od otrok z brati in sestrami.
9. Imajo pogosteje nekoliko močnejši občutek notranjega obvladovanja stvari in šibkejši občutek nadzora nad zunanjim dogajanjem kot otroci z brati in sestrami.
10. V skupinah so se malce manj pripravljeni in sposobni prepirati in so bolj pripravljeni na kompromise kot otroci z brati in sestrami.
Ne obremenite jih preveč s svojimi pričakovanji!
Dr. Kasten staršem otrok edincev priporoča naslednje:
• Pazite na to, da ima vaš otrok že od vsega začetka imel možnost doma in drugod redno prihajati v stik in se družiti z drugimi otroki. Pri tem mu pustite vso svobodo, čim manj se vpletajte v njihove odnose.
• Če se mu je sprva nekoliko težje soočati z drugimi otroki, mu na miren način pomagajte in ga podprite pri vzpostavljanju intenzivnejših stikov in prijateljskih odnosov z določenimi otroki.
• Pomagajte mu razvijati sočutje do drugih otrok, ga spodbujati pri vživljanju v druge, saj ta občutek razvijamo ravno v najzgodnejšem otroštvu v družini (otroci z brati in sestrami imajo za to več priložnosti).
• Naj ne bo šele vstop v vrtec čas, ko se otrok zares sreča z otroki podobne starosti, poiščite jih že prej v svoji soseski, okolici, da se bo lahko z njimi redno srečeval in igral.
• Pazite na to, da bo otrok v stiku z drugimi otroki tudi v času počitnic, npr. v okviru skupnih počitnic za več družin.
• Smiselno je, da otroka opogumite in okrepite tudi v tem, da zna stvari početi sam (ko recimo riše, ustvarja, bere ali gleda knjige …). Ker otroci edinci nimajo stalno ob sebi družbe za igro, je dobro, da jim omogočite izkustvo, da je mogoče tudi sam početi zanimive stvari.
• Osvajanje veščin za delovanje v skupini jim boste omogočili z vključevanjem v manjše skupine, npr. športne, glasbene, tehnične …
• Dobro je, da vsak od staršev načrtno občasno sam nekaj počne z otrokom. Na ta način bo laže pridobil spoznanja o različnih spolnih vlogah in spolno specifičnem obnašanju in se bo laže poistovetil z lastnim spolom in izgradil lastno spolno identiteto.
• Pazite na to, da vaš otrok ne bo odraščal pretirano zaščiten ali pretirano obremenjen z vašimi pričakovanji, željami in ambicijami. Enako pomembno pa je, da otroka ne zanemarjate in mu ne posvečate premalo pozornosti. Potrebno je stalno iskanje ravnotežja in srednje poti v zaznavanju, koliko vaših spodbud in želja je za otroka koristnih, kdaj pa ga omejujejo in preobremenjujejo ter tudi koliko samostojnosti in samostojnega prevzemanja nalog mu že lahko zaupate.
• Izogibajte se temu, da bi otrok v vsem vodil vaše ravnanje in da bi skušali ustreči vsaki njegovi želji in zahtevi. Postaviti morate lastne meje in jih otroku jasno predstaviti.
• Pazite na to, da se bodo otroci lahko osamosvojili od vas. Pri otrocih edincih je ta proces osamosvajanja, ki se začne najkasneje v puberteti, običajno nekoliko težji kot v večjih družinah. Pazite na to, da boste zmogli odraščajočemu otroku omogočati vedno več odprtega prostora in da se boste znali včasih tudi malce »potegniti nazaj«, čeprav vam bo pri tem težko.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!