Foto: Shutterstock“Deep down, we all have this desire to be men of integrity, men of character, a man others can depend on, amazing husband, incredible father”.* To je prva stvar, ki jo izreče pripovedovalec v predstavitvenem filmu za program Strive. Programu, ki je namenjen vsem tistim, ki si želijo odpovedati pornografiji in masturbiranju.
In kakšen je razlog, zaradi katerega se izpričani ateist odloči, da se bo pridružil krščanskemu programu za odvajanje od pornografije v času, ko je s krajno moderno ne samo gledanje, pač pa tudi prakticiranje videnega v čim večji meri?
S pornografijo sem se srečal precej zgodaj.
Že v osnovni šoli. Na začetku sem še občutil nekaj sramu, saj sem glede ne krščansko vzgojo (imam zakramente do birme) počel nekaj, česar ne bi smel.
Vendar pa je postopoma sram izginil in v skladu z zgodbo, ki jo propagira moderna družba, je to postalo tudi zame nekaj normalnega. Sčasoma je postalo masturbiranje in gledanje pornografije nekaj tako običajnega, da sem to počel tudi takrat, ko sem bil v vezah. In ne samo, da se mi ni to zdelo nič takega, tudi moja dekleta so to sprejemala kot nekaj čisto normalnega. Vsake toliko sem kje zasledil članek, zakaj ne eno ne drugo ni dobro, ampak tega nisem jemal resno. Nedavno pa se je zgodilo več stvari, ki so mi dale misliti.
Prva od njih je bila nepričakovan razhod.
Ko si že na tem, da načrtuješ družino, potem pa se razideš dva tedna kasneje, je to resen šok. Iščeš vzroke, kaj je šlo narobe, analiziraš, racionaliziraš, iščeš krivdo…Tako je v dneh, ki so sledili, tudi moja razvada postala vse hujša. Ker v trenutkih, ko si sam v praznem stanovanju, kjer si še do nedavnega razmišljal o tem, kje bo otroška soba, se te neizogibno poloti žalost. Osamljenost. Jeza. In takrat je masturbiranje hiter izhod iz duševne stiske, ker z orgazmom nastopi obdobje otopelosti (tako imenovani “brain fog”), ki nudi vsaj začasno olajšanje. Prisotno je bilo zavedanje, da to verjetno ni dobro zame, ampak v tistem obdobju še nisem imel moči, da se s tem spoprimem.
Drugo, kar se je moralo zgoditi, je, da sem začel prebirati knjige s psihološko tematiko. Sčasoma sem začel prebirati tudi o odvisnosti in Masturbiranje je hiter izhod iz duševne stiske, ker z orgazmom nastopi obdobje otopelosti, ki nudi vsaj začasno olajšanje.tako sem tudi pri sebi opazil vzorec, ki ga imajo vsi odvisniki – duševno stisko si lajšamo s substanco ali pa dejanjem, ki nas vsaj začasno pomiri. Pri meni niso bile nikoli v igri droge ali pa alkohol. Vendar pa se lahko prav tako zasvojiš z dejanjem – primer tega so igre na srečo, seks ali pornografija. In dejanje je lahko ravno tako destruktivno kot substanca. Na tej točki sem že resno razmišljal, kako bi opustil pornografijo, vendar pa je bila potrebna še čisto majčkena spodbuda.
Tega v moji prihodnosti nisem želel!
Tretje, kar sem potreboval, da se čisto zares odločim, pa je bila misel na prihodnost. Ko sem začel razmišljati o temu, kakšno vezo bi si želel in kakšno partnerico si želim, sem se začel spraševati, če je to nekaj, kar bi si želel prenesti v novo vezo? Če je moja želja, da se partnerica posveča meni 100%, ali ni potem pošteno od mene, da tudi ona dobi mojih 100%? In tu ne mislim, da je pornografija na nek način varanje. Mišljeno je predvsem na to, da težave (s partnerjem ali pa s sabo) rešuješ, ne pa da se zatekaš k pornografiji.
Tako je vse skupaj prispevalo k temu, da je sčasoma postala želja dovolj močna. Tako močna, da ko mi je pred meseci prijateljica poslala povezavo do programa Strive, sem si ga shranil in ko so imeli nedavno akcijo brezplačne pridružitve programu, sem se odločil, da zadevo preizkusim.
21 dni spodbud!
Kot že omenjeno, so program pripravili kristjani za kristjane. Program traja 21 dni in se mu pridružiš tako, da se najprej registriraš. Potem pa vsak dan na mail prejemaš obvestila o novem videu. To je zelo dobrodošlo, če si nekdo, ki rad prelaga na kasneje, poleg tega pa te spomni na tvoj napredek.
Vsak video je mišljen kot lekcija, ki pokriva vse možne aspekte pornografije. Kako pornografija vpliva na uporabnike (npr. na njihov način dojemanja nasprotnega spola), kako vpliva na družbo (npr. prežanje porno industrije na ženske) in kako vpliva na posameznikov odnos z Bogom. Ta del neverujočim ne bo zanimiv, čeprav mene kot nekoga, ki redno spremlja Jordan Petersona to niti ni tako motilo. Na koncu vsakega videa pa dobi uporabnik domačo nalogo, zaradi katere potem tudi sam razmišlja o svojem odnosu do pornografije (in življenja na splošno).
Primer ene od ključnih nalog je tudi poiskati nekoga (“accountabillity partner”), ki ti bo v pomoč, če se ti bo kdaj zdelo, da ne boš zmogel prebroditi kakšne krize (in takšni momenti bodo prišli, tudi jaz sem jih imel). Ali pa, ki se mu boš zaupal, če se boš kdaj pregrešil. Avtorji tega programa se zelo dobro zavedajo, da je zelo težko nehati brez kakršne koli podpore. S tem namenom je možno tudi komentirati pod videi in tako z drugimi sodelujočimi v programu deliti svoje izkušnje, ali pa ti nekdo v ključnem trenutku nudi moralno podporo. Težava je edino v tem, da so na programu udeleženi tujci, tako da moraš biti pripravljen na komunikacijo v angleščini. Škoda je tudi, da je po koncu 21 dni programa konec in ni možno nadaljevati s kakšnimi novimi vsebinami, čeprav lahko še vedno pogledaš stare videe in komentiraš.
V tem trenutku se je še vedno mogoče brezplačno pridružiti programu, kar bi tudi priporočil vsem, ki bi se radi otresli te navade. Dal vam bo podporo, znanje in zavedanje o problemu.
Korak za korakom …
Zaradi njega se ne boste počutili, kot da imate samo vi težave s tem. In čeprav je to nekaj normalnega, vam bo mogoče dal vedenje zakaj to ni nekaj zdravega. Posledično bo vse po malem prispevalo, da se prebijete do konca programa. Začne se počasi, dan za dnem, korak za korakom. Bo pa v vsakem primeru težko, tako kot je vedno težko spremeniti stare navade, saj se z razlogom reče “stara navada, železna srajca”. Ravno zato bi položil na srce vsem, ki se boste programa udeležili, da imate vsaj eno osebo, ki ji boste lahko zaupali ko (ker ni vprašanje če, ampak kdaj) bo postalo težko. In če se kdaj zgodi, da se pregrešite, da ne postanete sam sebi najhujši sovražnik in se sekirate do nezavesti, ampak se spomnite, da je vsak dan, ko niste gledali pornografije ali pa masturbirali, uspeh.
*”Globoko v sebi imamo vsi hrepenenje, da bi postali moški integritete, moški z značajem, moški, na katerega se lahko vsi zanesejo, čudoviti možje, neverjetni očetje.”
Podatke o avtorju hranimo v uredništvu.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
1. Ne masturbirajo samo…
1. Ne masturbirajo samo moški; 2. Masturbiranje tudi ni vedno povezano s pornografijo. So (sicer redki) ljudje, ki masturbirajo da se v časih polnih stresa sprostijo in sploh lahko zaspijo… pa nikakor ne zagovarjam masturbiranja. Z veseljem bom prebral članek z več vsebinske širine. Čistost (ne glede na stan in starost) osrečuje.
Jaz pa ga zagovarjam točno…
Jaz pa ga zagovarjam točno iz zgoraj navedenega razloga. Ko si v duševni ali materialni stiski, je en dober “met” lahko odrešujoč. Ljudje se ga napijejo, drugi se nažirajo – sladkor je tudi droga – tretji jemljejo konkretne nedovoljene droge. Še četrti so toksični in jemljejo ljudem energijo kot vampirji. Moj primer iz pred let je bil, ko se nisem hotel poslužiti ničesar od tega, pa sem šel k zdravniku in mi je predpisal pomirjevala. Hitro sem se počutil boljše, a problemi so ostajali. Edina razlika je bila, da se mi je potem fučkalo zanje. Kot bi se ga napil, samo da v tem primeru na recept. Vrnil sem se k svojem “pomagam si sam”. RES JE, da masturbiranje ni odleglo za zelo dolgo, a za kratek čas je zbistrilo um in duha. Prejel sem dozo ekstra energije s katero sem lahko konkretno nekaj naredil. Imel sem dodatno moč se spoprijeti z nečim, kar sem prej odlašal. Nato mi je dokončanje naloge dalo svojo novo moč. Morda me je zgolj spravilo iz postelje na sonce in sem potem tam dobil novo energijo in še koga srečal in vse se je obrnilo na bolje. Masturbiranje je lahko samozdravljenje.
Odvisnost pa je verjetno vsaka enaka. Naj bo od hrane, pijač, odnosov, literature, … verjetno je vsaka enako škodljiva. Pornografija pa je predvsem biznis, primerljiv z orožjem in narkotiki. Dokler ne bo dobre alternative, bo boj proti temu jalov.
Masturbiranje. To sem počel…
Masturbiranje. To sem počel že od kar pomnim, se pravi od par let starosti. Še preden sem šel v vrtec. Da je to narobe, sem izvedel pri mladinskem verouku v prvem letniku srednje šole. Da se lahko umivam tam, ampak ne preveč. Kdaj je preveč smo vprašali? Ko ti začne ugajati, je bil odgovor. Tisto lketo smo tudi gledali film o splavu.
Masturbiram redno. Žena ve. Ko ji ni do tistega, mi sama predlaga, da pogledam kako njeno slikco in se igram brez nje. V bistvu je včasih prav kamot, ker se ji ni treba ukvarjat z menoj. Jaz za razliko od osebe v članku pri ogledu golih podob nisem nikoli občutil sramu. Naj je bil ov filmu, na “šnops kartah” od očeta, v Start revijah, nato leta kasneje Vroči KAJ, pa VHS filmi iz videoteke, pa končno na internetu. Me pa pornografija kakršna je pušča hladnega in ravnodušnega. Težko bi masturbiral nanjo. Brezveze. Nekoč sem zalotil otroka, da je na telefonu bilo polno povezav do zelo konkretnih filov v zgodovini brskanja. To, da do pornografije prideš četudi nočeš, ob iskanju recepta za mesne kroglice, vemo. Pa sem zbridsal zgodovino in nekaj časa sem spremljal njegov telegon. Taka vsebina se je ponavljala kak teden, z vedno bolj konkretnimi zadetki. Ok, fant očitno ve kaj natipkat, da najde. Po kakem tednu se je očitno naveličal, ker teh vsebin ni več bilo, niti na računalniku ga nisem ujel, kljub aktiviranem skritem dnevniku dejavnosti, ki ga ni mogel zbrisdati (zgolj zgodovino brskalnika bi lahko). Z veliko verjetnostjo lahko trdim, da ga ne zanima več. Bravo midva z ženo, ker smo enega otroka spravila na varno. Že pred časom je zatožil prijatelja, da pri njemu gledajo pornografijo, skupaj s starejšimi brati. Vseeno, dome tega ne dela več. Upam, da nikjer. Telefona ne nosi od doma, saj nima SIM kartice in ga ima samo doma na domačem WiFi, kjer nadzorujem promet. Rekel mu pam nisem nič konkretno okoli tega odkritja. O spolnosti imamo odprto debato od kar je živ; kar vpraša izve letom primerno.
Zanimov je, kako smo si različni. Pri meni je bilo masturbiranje, ko nisem bil v kaki zvezi, redkejše. Ko pa sem bil v zvezi, je bilo pogostejše. V času služenja vojačkega roka, je bilo vsakodnevna rutina več fantov. Odkrito smo se pogovarjali in masturbirali tisti, ki smo bili v zvezah. “devičniki” so se tega sramovali, delali na skrivaj, oz. ne. Nam, ki smo bili v resnih zvezah, je bilo normalno. Izmenjevali smo si kupljeno revijo, nato pa prešaltali na slike, ki so nam jih poslale punce v ta namen. Na WC smo hodili posamič in po hierarhiji, kdaj bo kdo šel. Spoštovali smo te trenutke zasebnosti, ni bilo tabujev. Zasmehovali smo tiste, ki si niso upali reči, da gredo zdaj oni, se delali, da tega ne počno, nato smo jih pa sredi noči zalotili, da delajo nakrivaj. Saj ni težko, če ti spodnji cimer maje pograd, pa se zbudiš, ko pa se oglasiš, šrkipanje in majanje potihne.
Tudi jaz sem v času zakonske krize pomislil, da sem zasvojen. A hitro sem ugotovil, da mi ženina pozornost odpihne sleherno potrebo. Ko sva imela redne spolne odnose; sem masturbiral 1x na mesec. Ko jih nisva imela, 3x na dan. En dober osamljen spolni odnos z njo, je ugasnil sleherno potrebo o seksu za nekaj dni. Dobra masturbacija pa le za nekaj ur. Kot slaba droga. Kaj pomenijo redni spolni odnosi: vsak ima svojo frekvenco a zame je pomembno, da ne pretrgava kontinuitete. Povrpni odnosi morajo biti pogostejši, kvalitetni, kot je najin, ne rabijo biti ttako pogosti. A se je zgodilo zaradi različnih zadev, da sva pretrgala kontinuiteto. To je isto kot kako pogosto mora nekdo jesti… ko začneš misliti samo še na hrano in postajašp nerazsoden, je očitno čas za kaj pojesti. Sem odvisen od Spolnosti odnosov? Da, ko sem v odnosu s čudovito žensko, kateri nenehno dajem, sem odvisen. Kot od hrane in zraka. Ko sem bil brez partnerke te nuje nisem čutil. Tu je velika razlika.
“Če je moja želja, da se partnerica posveča meni 100%, ali ni potem pošteno od mene, da tudi ona dobi mojih 100%?”. Da, če je tako. Ko pa je tako, da se moški njej 100%, pa potem, 150% in nato še 200% – v dobrem in slabem sem ji obljubil – ona pa meni tja do 75%, počasi postajaš sestradan, izčrpan, obseden. In nato greš z njo k svetovalcu, ker le opaziva, da imava problem – oz. ona opazi, ko jaz ne zmorem prešaltati na 250% in ji začne primanjkovati pozornosti in to okrivi za njeno pomanjkanje zanimanja zame. Pa mi “njen” svetovalec svetuje, da naj se ji bolj posvetim in dajem še malo več, da bo potem ona lahko se posvetovala meni. No, oba z tisto partnerko sem poslal na medene tedne, sam pa našel sedanjo ženo, ki je nimam več bolj rad kot sebe. Bog in brada… Gre nama veliko bolje. A tudi ne vedno. Ker se prilagajam njej, se včasih premikava le še po polžje. Tu nastopi masturbiranje, da lahgko počakam do naslenje doze nje 🙂 Varanje mi ne pade na pamet, razhod tudi ne, težavo rešujeva in se premika… po polžje.
Na neki točki sva ugotovila, da ima ona nižji libido. Jaz jo potešim za 20 dni, ona mene za 2 dni. Pa sem iskal vire po spletu kako naj si zmanjšam libido. Namreč ob njej mi hormoni divjajo, da se težko brzdam, kot nikoli prej še ne tako. Našel sem samo kupe vsebin kako POVEČATI libido. Iskal sem nasvete pri duhovnikih. Izkazalo se je, da so sami pohotneži, ki so še hujši pacienti, kot jaz. No, morda pa bi tale STRIVE dal odgovor, kako zadušiti mojo željo pospolnosti, da bom bolj kompatibilen z ženo. Da mi bo želja samo 2x na mesec. >
OK, STRIVE: Članek je klikbait za strive. Kose logiraš hočej otvoje podatke. Čemu? Zato, ker kasneje ne bo več brezplačno. Verjetno tik pred koncem, ko bi moral dobiti finalni odgovor. Videi, ki jih lahko pogledaš, so narejeni kot nagovor na dodatne storitve, da vedno želiš še več. Kot razni finančni svetovalci, kjer ti perejo glavo najprej z brezplačnim “nasvetom” (pokažejo, da maš problem), v katerem te nagovorijo, da plačaš majhno vsoto, kjer ti bodo dali rešitev, a ta “rešitev” je samo bolj sofisticirano cementiranje tvojega problema, ki je “rešljiv” samo z seminarjem, ki že stane veliko več in tam te res obdelajo do konca, da na koncu pristaneš na kak multi-tisoč-evrski intenziv, po katerem se zbudiš revnejši a pametnejši. Tako nekako se sliši tale STRIVE. Bo morda le bolje najti kakega ustreznega strokovnjaka s področja, ki zadeve ne dela le iz dobičkonosne moticacije.