Vir: Instagram/chiaracorbellapetrilloChiara Corbella Petrillo je umrla za rakom, stara le 28 let. Potem ko je rodila tri otroke, od katerih sta dva umrla takoj po rojstvu. Zgodba njenega zakona z možem Enricom se širi kot navdih za mlade zakonce in pričevanje o moči poročne ljubezni.
Od 13. junija 2017 (točno 5 let od njene smrti) je Chiara v postopku kanonizacije – prepoznanja za svetnico.
Le navidez idealni začetki
Začetki skupne poti Chiare in Enrica so le navidez idealni. Kdo bi jih lahko namreč tako sodil po dejstvu, da sta se spoznala v Medžugorju. Chiara je bila tedaj stara 18 let.
A kmalu so se začele mnoge preizkušnje, zaradi katerih je Chiara pozneje, tik pred smrtjo, to obdobje v času skupne hoje pred poroko označila kot najtežje obdobje njunega življenja.
Skupno hojo so zaznamovali mnogi prepiri, z besedami in dejanji sta si zadala globoke rane. Po štirih letih skune hoje sta šla narazen. Po kratkem premoru sta znova prišla skupaj, a se znova ni izšlo. Še drugič sta sklenila, da se poslovita.
A poskusila sta še tretjič. Pri tem je imela ključno vlogo močna duhovna izkušnja. Chiara se je udeležila tečajev, ki so jih v Assisiju pripravljali kapucini.
Z Enricom sta dobila duhovnega spremljevalca, patra Vita. Ta jima je svetoval peš romanje za odpuščanje in spravo v Assisi. In tam sta doživela milost, preobrat, obnovo ljubezni. Končno sta lahko stopila na pot poročne ljubezni.
Dve smrti otrok
Chiara in Enrico sta se poročila po šestih letih skupne hoje, 21. septembra 2008.
Takoj sta se odprla življenju in Chiara je kmalu zanosila. A pregledi v nosečnosti so že zgodaj pokazali, da ima otrok prirojeno napako v razvoju možganov, ki povzroči smrt kmalu po porodu.
Chiari in Enricu so svetovali splav. Celo nekateri bližnji prijatelji. A ostala sta odločena, da življenje podarita in ne pustita, da ga vzamejo kljub obetu zgodnje smrti.
Rodila se je hčerka, ki sta jo imenovala Maria Grazia Letizia (grazia v italijanščini pomeni milost, letizia pa veselje).
Deklica je le pol ure po rojstvu umrla. Chiara in Enrico sta doživela, da se je ob tem odprlo okno milosti in da je ljubezen stopila v večnost.
Chiara je pozneje dejala, da je vsak dekličin gib, ki ga je čutila bil zanj dar. Enrico je za Marijin pogreb pripravil vizitko, na kateri je pisalo “Nikoli se ne rodimo za smrt”.
Žal se je podobna zgodba odvila tudi pri drugi nosečnosti. Chiara je zanosila kmalu po Mariini smrti. Tokrat dečka. A tudi ta otrok je imel hude prirojene napake. Davide Giovanni je umrl dobre pol ure po rojstvu.
Francesco – dar mame za življenja otroka
Po drugi smrti bila mlada zakonca pred dilemo. Še biti odprta življenju? Mnogi so jima svetovali, naj se poslovita od želje, da bi imela lastne otroke, drugi, da naj z naslednjo nosečnostjo malo počakata.
A Chiara in Enrico sta želela biti odprta življenju še naprej. Že sama misel, da bi čakala s spočetjem, ju je navdala z žalostjo.
Enrico je v enem od intervjujev pozneje dejal: “Če Bog ustvari za večnost, kdo sem jaz, da bom rekel ‘ne’?”
Obenem sta se po dveh smrtih začela spraševati, po kateri poti, ki jo ne poznata, ju pelje Bog. Spomnila sta se, da sta kot mlad par prosila, da bi smela skrbeti za zapuščene otroke.
Spoznala sta, da sta s tem, ko sta se kljub napovedi smrti odločila za rojstvo obeh otrok, skrbela za otroka, ki bi marsikje drugje doživela zapuščenost in splav.
Chiara je kmalu po smrti Davida Giovannija znova zanosila. Tokrat je bil fantek, ki ga je nosila pod srcem, povsem zdrav.
Med nosečnosjo je Chiara opazila zatrdlino na jeziku, ki ji sprva ni posvečala pozornosti. Pozneje pa se je izkazalo, da ni nedolžna – rak. Marca 2011, še med nosečnostjo, je bila Chiara prvič operirana.
“Kljub preizkušnji sva čutila Božjo bližino. Tako sva se lahko smejala in šalila vse do zadnjega. To je bilo tudi za naju presenečenje,” se pozneje spominja Enrico.
Chiarina bolezen se je slabšala. Ni mogla več ne govoriti niti požirati. Bolečina je bila čedalje večja, možnosti lajšanja pa zaradi nosečnosti omejene.
Zdravniki so predlagali, da bi porod v sedmem mesecu sprožili, da bi bila Chiara lahko hitreje deležna kemoterapije in obsevanja. A Enrico in Chiara sta to zavrnila. Otroka nista želela podvreči nobenemu tveganju.
Francesco je bil kljub temu rojen pred rokom, v 37. tednu nosečnosti, 30. maja 2011.
Chiaro so takoj začeli zdraviti. Kljub nekaterim obetom izboljšanja je pomladi 2012 postalo jasno, da se je rak razširil: v pljuča ter eno dojko, ledvico in oko.
Maja 2012, leto dni po Francescovem rojstvu, se je Chiarina kalvarija bližala koncu. 13. junija 2012 je umrla.
Chiara je pred smrtjo Francescu napisala pismo. Enrico ga pogosto prebere sinu. V njem med drugim tudi piše: “Karkoli boš v življenju storil, bo imelo pomen le, če boš mislil na večno življenje. Če resnično ljubiš, boš spoznal, da ti nič ne pripada, ker je vse dar.”
“Ali me ljubiš?”
Čeprav je zaradi pogumnega prenašanja trpljenja in darovanja življenja za svojega otroka v ospredju Chiarina zgodba, pa je zgled svetosti tudi Enrico, ki je zdaj ostal sam z otrokom.
Tretji obet smrti, Chiarin tumor, je Enrico doživel kot tretje Jezusovo vprašanje Petru: “Ali me ljubiš?” In Enrico pravi, da je bil njegov odgovor enak Petrovemu: “Gospod, ti veš, da te imam rad.”
Ob Chiarini smrti pa je dejal: “Če Chiara odhaja k Ženinu, ki jo ljubi bolj kot jaz, kdo sem potem jaz, da bi se temu upiral?”
A kljub močni duhovni izkušnji ostaja Enrico trdno na tleh. Zgodbam oseb, ki so svetniško živele, ljudje radi dodamo romantične ali idealistične elemente, ki pogosto ne odgovarjajo realnim dejstvom (tudi v tem članku se je lahko na podlagi virov, iz katerih smo zajemali, pojavilo kaj takega).
Zato Enrico pravi: “Hočem povedati ljudem tako, kot je zares bilo, brez idealizacije.”
Kdor se želi podrobneje seznaniti s Chiarino zgodbo, lahko v roke vzame njeno biografijo z naslovom “Rojeni za večno življenje” (izšla je tudi v slovenščini in ji je Enrico napisal predgovor ter jo s tem tudi avtoriziral).
Sadovi
Enrico in Francesco sta res ostala sama. A v večnosti so z njima še Maria, Davide in Chiara.
Obenem pa so sad zakona Enrica in Chiare tudi mnogi “duhovni otroci”, ljudje, ki ju njuna zgodba nagovarja in ob njej doživijo smisel življenja, spreobrenje, odločitev za odprtost življenju …
Zgodba Chiare Corbella Petrillo navdihuje tudi v Sloveniji. Po njej je dobil imel Center Chiara, ki nudi celostno podporo posameznikom, parom, družinam in nosečnicam v stiski. Pripravljeni so tudi priti in predstaviti Chiarino zgodbo v vaši skupini, organizaciji, ustanovi.
V velik navdih pa je zgodba lahko zlasti parom, ki se pripravljajo na zakon. Saj je prva preizkušnja bila, ko ju je Bog poklical na skupno pot, rane iz preteklosti in človeška grešna narava pa so skušale ta Božji klic utišati in pot svetosti zakonskega življenja preprečiti.
In za Chiaro je bilo to obodbje življenje najtežje, kljub temu da se nam od zunaj morda zdi, da je bilo trpljenje zaradi bolezni in smrti po poroki večje …
Viri: Revista Mission (po objavi na aleteia.org), catholicnewsservice.com
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
