Foto: CanvaČe nas kaj dela ljudi, poleg tega, da smo iz mesa, kosti in krvi, je to zagotovo dejstvo, da smo grešni. Zmotni. Nevedni. Tudi če se vsak dan trudimo biti dobri do vseh, bo prej ali slej prišel trenutek, ko nam bo spodletelo. Nehote in včasih celo nezavedno.
Ko nehote nekoga prizadeneš
Se vam je kdaj že zgodilo, da vam je ljuba oseba rekla, da ste jo prizadeli, razjezili ali pa celo užalili, vas pa je ta novica popolnoma presenetila? Kako ste se takrat odzvali? Je bilo mogoče z besedami: “Ah, kaj pa govoriš! To sploh ni bilo tako mišljeno. Ti pa res vse narobe razumeš. Zakaj si tako občutljiv-a? Vedno kompliciraš!”
Prav ste ugotovili, takšen odziv ni ustrezen, sploh če je to z osebo, s katero si želite lepega in dolgotrajnega odnosa. Zakaj ne?
Občutki niso nikoli napačni – napačen je naš odziv
Kar se je v tej situaciji zgodilo, je, da vam je vaš prijatelj zaupal svoja čustva oziroma občutja, vezana na vaše dejanje. Biti iskren in ranljiv pa ni nikoli lahko, tudi pred prijateljem ne. Vi pa ste odreagirali popolnoma napadalno in njegova občutja dali v nič, jih označili kot pretirana, nepomembna in napačna. Občutki in čustva pa nikoli ne morejo biti napačni, ker so že po sami naravi vedno subjektivni in odvisni od vsakega posameznika.
Odreagirali ste iz pozicije žrtve. Rekoč: “Kaj zdaj ti mene obtožuješ, da sem spet nekaj kriv-a?”
Gledali ste nase, na svoje občutke – kako se jaz počutim, ko mi prijatelj razlaga, da je doživel to situacijo.
To, da je nekdo z vami tako iskren, lahko pomeni samo eno. Res ceni vajin odnos in si v njem želi biti transparenten in odkrit, da med vama ne bo prihajalo do razhajanj, nepotrebnih napetosti ali slabe volje.
Pogum ni v pregovarjanju, temveč v poslušanju
Kako mu torej lahko pridete nasproti?
Sprejmite, da niste popolni. Vsi smo zmotni in vsi delamo napake tudi v najpomembnejših in najlepših odnosih. Vsak na svet lahko gleda zgolj s svojimi očmi in zato bo prihajalo do razhajanj. Drugače ne gre.
Poslušajte prijatelja ali partnerja, sodelavca, otroka, tasta, ko je pred vami ranljiv. Če nečesa niste mislili slabo, pa ga je to kljub temu prizadelo, mu to povejte. Mirno, na spoštljiv način. “Oprosti, ker sem te s tem prizadel ali užalil, tega res nisem mislil tako in to nikoli ni bil moj namen.” Potem pa mu še razložite, kaj ste v resnici mislili.
V kolikor se kdaj znajdete v situaciji, kjer ste bili prizadeti vi pa narediti enako. Ne čakajte na opravičilo in ne trmarite, če opazite, da vaš prijatelj sploh ne ve, da vam nekaj ni bilo prav. Mirno pristopite do njega in mu povejte, kaj vas je prizadelo.
Kjer se konča ego, se začne odnos
Najtrdnejši in najbolj zdravi odnosi so tisti, ki temeljijo na iskrenosti in medsebojnem spoštovanju. Za ego ponavadi ni prostora. 😉
Zakaj nam je tako težko reči oprosti? Zakaj je tako težko sprejeti, da nečesa nismo storili prav, četudi so bili naši nameni čisti? Največkrat sram, pogosto ponos. Težko sprejmemo, da nismo popolni. Čeprav se zavedamo, da nikoli ne bomo. Kot družba raje stremimo k temu, da šibkosti skrivamo, namesto da bi jih sprejemali. Zato je tak način življenja – kjer smo odkriti, ranljivi in se znamo opravičiti, samo za pogumne.
Koliko poguma pa premore vaše srce?
Poglej tudi naročniške vsebine:
Meta in Rudi Tavčar: “Za otroka je najbolj travmatično, če doživlja, da se starša sovražita”
Kristina Kuzmič: “Postani starš, na katerega boš lahko ponosen”
Dr. Sara Jerebic: Odvisnost na krožniku – kako se ji upreti?
Naj nam ne bo težko reči: Oprosti, žal mi je, oprosti, če sem te prizadel (a).
Mnogim ljudem njihov EGO tega ne dovoli! Poznam ljudi, brate in sestre, ki so med seboj skregani zaradi oslove sence, pa jim je težko reči: Oprosti, brat, oprosti, sestra, žal mi je, da se je to zgodilo. Rajši so leta in leta tiho, skregani, niti pogledajo se ne med seboj, kaj šele, da bi bili v nekem vsaj zadovoljivem, prijateljskem odnosu. Kako žalostno! Skregani zaradi trme. In najbolj žalostno je to, da tako tudi umrejo! Jezni in skregani…