Naše svete krave

Foto: kath-kirche-kaernten.at

Vsi smo v zadnjih dveh tednih slišali za primer Rupnik, ki pretresa slovensko katoliško javnost. Visoko spoštovan umetnik, čigar mozaiki krasijo tako papeževo kapelo kot številne naše in tuje sakralne objekte. Visoko spoštovan teolog, čigar knjige so umeščene v vrh sodobne duhovne literature. Celo posttranzicijska država je prepoznala njegov talent in mu podelila prestižno Prešernovo nagrado. Duhovnik, predavatelj, duhovni oče in voditelj, prijatelj mnogih, ki iskreno iščejo poti k svetosti.

In, kot smo izvedeli pred kratkim in nismo hoteli verjeti, človek, ki je obtožen in od Cerkve, kot kaže, tudi obsojen za manipulacije, spolno, fizično in duhovno zlorabo ter iz nje celo izobčen zaradi oskrunjenja zakramenta svete spovedi.

Ne gre samo za razočaranje nad storilcem, gre tudi za razočaranje nad sabo. Nad tem, da nisi vedel, da si nasedel, da ti je nekdo, ki se v svojem osebnem življenju očitno požvižga na evangelij, predstavljal vzgled v duhovnosti.

Ni treba, da na tem mestu obnavljamo vse podrobnosti. Niso bistvene za ta zapis. Zanj je bistveno dejstvo, da je bil nekdo, očitno verodostojno, deležen hudih obtožb manipulacije in zlorabljanja ljudi. Ker pa je v očeh mnogih velika duhovna in moralna avtoriteta, so padli v past, ki jo je tako lahko očitati drugim, težje pa opaziti pri sebi, in sklenili, da »on pa že ne«, da je vse nastavljeno, da žrtve lažejo in da je v ozadju zarota.

Ne gre samo za razočaranje nad storilcem, gre tudi za razočaranje nad sabo. Nad tem, da nisi vedel, da si nasedel, da ti je nekdo, ki se v svojem osebnem življenju očitno požvižga na evangelij, predstavljal vzgled v duhovnosti. To je velikokrat težko sprejeti in predelati. Zelo radi se vklopijo obrambni mehanizmi, ki ti prišepetavajo, da ni res, da je vse nastavljeno, da so žrtve neverodostojne, da so v ozadju neke igre …

Gotovo so v ozadju tudi cerkvenopolitične igrice in gotovo bodo raznorazni jastrebi vodo te afere speljali na svoj mlin, toda to ni niti malo olajševalna okoliščina za nikogar in za nič. Tudi, če je “tajming” tak, da kaže, da so to afero iz predala z nekim namenom včeraj potegnili igralci v ozadju, to ničesar ne spremeni. Na zlo se vedno priključi še novo zlo. Vsako zgodbo duhovniških škandalov nekdo pograbi, da pljuva po cerkvi ali dela razdor. Žrtve so še vedno žrtve, dvakratne, če jih sedaj izkoriščajo še igralci v ozadju, storilec je še vedno storilec in mi smo naivni koristni idioti, ki omogočamo, da se peklensko kolo vrti naprej.

Se lahko ustavimo in izstopimo?

Naše svete krave (ali zlata teleta)

Kot se je izjasnil vrhovni predstojnik jezuitov, resničnost obtožb ni sporna. Očitek, da so žrtve neverodostojne, ker so se zlorabe dogajale pred tridesetimi leti, v luči tega, da so to že takrat (neuspešno) prijavile na več nivojih cerkvenih oblasti in bile zavrnjene, enostavno ne zdrži.

Ne bodimo podobni Izraelcem, ki so si izdelali zlato tele, da so ga lahko častili in pozabili na živega Boga. Nobene svete krave ni na tem svetu. Za nikogar ne dajajmo roke v ogenj in se ne smešimo. Ne za duhovnika, ne za papeža (ki je nezmotljiv samo ex cathedra), ne za kardinala, ne za politika, ne za umetnika … To je pljunek v obraz vsem žrtvam – preteklim, ki spet gledajo zgodbo, ki so jo same doživele, tistim, ki se jim zloraba dogaja sedaj in so raje tiho, in vsem prihodnjim, ker se bodo vedno znova pojavljali ljudje, ki bodo zase menili, da oni pa lahko delajo, kar hočejo, in se jim ne more nič zgoditi.

Še beseda o prijateljstvu

Ščepec naklonjenosti, pozornosti in zaupljivosti je močno orodje v rokah pomembnih ljudi. Pogosto je tudi orodje manipulacije. Ljudje, ki so ga deležni, si ga velikokrat zmotno razlagajo kot prijateljstvo.

Ali to, da je nekdo storil nekaj dobrega za nas, da je bil v nekem trenutku svetilnik na naši duhovni poti, sedaj pomeni, da tisto dobro nima več nobene veljave? Ali veliko delo skupnosti Barke pade, ker je bil ustanovitelj spolni predator? Ne, dobra dela ostanejo. So omadeževana, ampak ne izbrisana. Vsi smo grešniki in vse nas Bog uporablja v gradnji božjega kraljestva.

Preklet je, kdor zaupa v človeka!

Osebno poznanstvo, prijateljstvo ali duhovno vodstvo ni zagotovilo, da je nekdo nedolžen in da mu lahko popolnoma zaupamo.

To je ugotovil že Jeremija. In to moramo ugotoviti vedno znova. Osebno poznanstvo, prijateljstvo ali duhovno vodstvo ni zagotovilo, da je nekdo nedolžen in da mu lahko popolnoma zaupamo.

Vsi lahko zapademo v to past. Spomnimo se množic, z duhovniki na čelu, ki so romale na mitinge v podporo duhovniku, ki je danes obsojen od države in Cerkve. Kljub laizaciji še danes k njemu romajo mnogi naivneži. Seveda gre za odličnega manipulatorja, toda ljudje tudi sicer težko sprejmejo dejstvo, da bi nekdo, ki jim je po njihovem storil nekaj dobrega, lahko storil tudi kaj slabega. Klasika je zbiranje podpisov v podporo, ko pridejo zlorabe na dan. Zbirali so jih celo proti škofu, ki je v primeru zlorab ukrepal. Napaka. Preklet je, kdor zaupa v človeka.

Tudi duhovna zloraba je resnična in na nek način so bili vsi, ki jim je bil pater Rupnik (ali kdo drug) duhovna avtoriteta, duhovno zlorabljeni. Vsak otrok skuša nezavedno ohraniti lepo podobo starša, saj se sicer zamajejo njegovi temelji. Zato:

Odrastimo!

Tudi veličina duhovnega voditelja, prav tako kot starša, se pokaže v tem, da svojega otroka ne veže nase, da ga ne dela za svojega privrženca, ampak da ga na neki točki pusti, da razširi krila in poleti.

Proces duhovnega zorenja in odraščanja je tudi v tem, da postajamo v svoji duhovni rasti in napredovanju vedno manj odvisni od duhovnih voditeljev. Kot otrok za svoje napredovanje rabi starše, tako smo v duhovnem otroštvu vezani na duhovne voditelje. To je dobro in prav, ko pa odraščamo, morajo imeti v našem življenju vedno manjšo veljavo in postajati moramo vedno bolj samostojni. Tudi veličina duhovnega voditelja, prav tako kot starša, se pokaže v tem, da svojega otroka ne veže nase, da ga ne dela za svojega privrženca, ampak da ga na neki točki pusti, da razširi krila in poleti po svoje, po možnosti višje kot on.

Veliki duhovni voditelji so podvrženi skušnjavi moči veliko bolj kot običajni ljudje in očitno ji pogosto podležejo. Kajti tu ne gre zgolj za slo po spolnosti … pri zlorabah gre vedno za moč in oblast. Vprašanje je samo, ali imamo mi svoje svete krave, na katerih stoji ali pade naša vera, ali pa smo častilci živega Boga.

Zmotiti se in napačno presoditi človeka ali situacijo je človeško in odpustljivo. V zmoti vztrajati pa je neumno in škodljivo.

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

  1. To, da smo vsi grešniki ni nikakršno opravičilo za res velike grehe, za spolne, duševne in duhovne zlorabe! Navadni verniki nimamo tako ogabnih grehov. Nismo popolni, nismo svetniki, imamo svoje napake in pomanjkljivosti, tako hudih grehov pa ne.
    Najhujše je to, da je trajalo 30 let, da je vse skupaj prišlo na dan. Zakaj to ni prišlo ven že prej? Kdo je tukaj zatajil? Zakaj skrivanje, zakaj pometanje pod preprogo? Ko pride resnica na dan po tolikih letih, je še toliko bolj boleče in sprevrženo.
    V trenutku, ko sem zvedela za resnico, so mi vsi ti mozaiki postali grdi! Nekaj dni po razkritju sem bila v cerkvi na Markovcu in sem takoj pomislila na vse te zlorabe. Enostavno se v cerkvi nisem več počutila dobro! Pomislila sem, koliko življenj ubogih nun je uničenih! Grozljivo je, ko človek, ki je avtoriteta in ima moč, izrabi šibkejšega in ga zmanipulira.
    Tudi vse te teološke knjige v trenutku postanejo NIČ, navadna laž, brez vrednosti.

  2. Da, za nikogar ne dajajmo roke v ogenj in se ne smešimo, niti za papeža Frančiška – zanj še posebej ne! Dobro znano in dokumentirano je, da je v Argentini ščitil in skrival duhovnike, ki so zakrivili spolne zlorabe. Zato se še ni in se tudi nikoli ne bo odpravil na obisk svoje domovine. Prste ima seveda vmes tudi v Rupnikovem primeru, ki bi se lahko končal že pred leti, če papež Frančišek Rupnika ne bi obvaroval pred kaznijo in zaukazal molka o njegovih zločinih.

    Žal ne Domovina ne Iskreni še ne zmoreta, da se ne bi smešila z navdušenjem nad papežem Frančiškom in njegovim “prenavljanjem” Cerkve. Razočaranje bo torej veliko.

  3. Sedaj je lahko biti razsoden. Kje so bili vsi, ki so ga gotovo poznali in sumili na njegove zlorabe? In mu kot predpostavljeni niso tega onemogočili?
    Tako je, če ni razsodnosti, poguma, boriti se proti zlu.
    Ob tem ne moremo mimo še večjih zavajanj, zlorab, ki so si jih dovolili mnogi cerkveni predstavniki z nagovarjanjem v cepljenje kot “božji dar” in dejanje “ljubezni do bližnjega”, čeprav so dobro vedeli in poznali, da gre za cepiva umazana z umori nerojenih. Tu so delovali proti informiranemu soglasju in kot duhovni predstavniki tudi prosti vsaki morali vedeti, kdaj je prejem takega zla morda le dopusten.
    Še več, naši otroci so bili so še vedno cepljeni z drugimi prav tako spornimi cepivi. IN NIHČE NE PROTI TEMU NITI PISNE! Kako je mogoča taka svetohlinskost? Cele generacije bodo v sebi nosile to znamenje zla. In morda to zlo ni samo duhovno, kot bi si kdo mislil temveč bo povzročilo tudi trpljenje na vseh ravneh. Če zmore kdo razsodnost ob Rupnikovemu primeru, naj ga tudi ob vseh drugih poteh zla, ki so neprimerno večje.

  4. Zelo dobri komentarji tu zgoraj.
    Jaz nikoli nikogar ne poveličujem,nikogar nimam za popolnega in svetega, zato zame tole z Rupnikom ni nobeno presenečenje. On mi ni bil nikoli pri srcu,ne vem zakaj,očitno tak občutek. O zlorabah v cerkvi se že govori dolgo dolgo let,a visokosti ne ukrenejo ničesar v zvezi s tem.

    Se več bo tega naplavljenega.
    Saj veste,tudi papež Janez Pavel II,ki so ga vsi in ga še slavijo in povzdigujejo nad vse,je skrival vse,kar je bilo povezano z zlorabami.

  5. Modernizacija in reforma RKC po Frančiškovo in Rupnikovo.Ne sprenevedajmo se da sta škofa Saje in Matjaž na teh položajih zaradi Rupnika,ki je imel največji vpliv od Slovencev v Vatikanu in ju je praktično ustoličil.Njegovi mozaiki naj pa le ostanejo.V spomin in opomin kakšni vrli reformatorji modernizirajo RKC.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja