Bog je ena sama nežna ljubezen! Še posebej jo lahko začutimo prek tega, da nam je poslal novorojenčka, ki nam zaupa, v nas verjame in nas ima rad ne glede na to, kakšni smo.
Tega neomajnega zaupanja in vere v nas se starši lahko spomnimo iz obdobja, ko smo sami imeli doma novorojenčka:
kako vztrajno, iskreno in globoko je zrl v nas;
kako se nam je nasmihal, da bi nas očaral, da bi se mi zmogli zaljubiti vanj in biti do njega nežni, ljubeči in odzivni;
kako je stegoval ročice in bil z vsem telesom prežet z veseljem, ko smo bili mi ob njem zadovoljni in srečni. Kar migal je in vriskal, tako nas je bil vesel. Brez zavor!
Vsak novorojenček je nova podoba iste Ljubezni. Na svet prinese Resnico, ki je Ljubezen. Starši jo pogosto precej dobro začutimo ob dojenčku, ki je še tako neomadeževano ranljiv, nežen, čist in iskren, da res ne moremo drugače, kot da ga sprejmemo z odprtimi rokami, brez posebnih zadržkov.
Čez čas pa se nam vsem kaj rado zgodi, da ob otrocih postanemo nemirni, nepotrpežljivi, brezvoljni.
Vsak novorojenček je nova podoba iste Ljubezni.
Te dni si odrasli prikličimo v spomin dojenčke v naših otrocih in otroke v nas samih! Vsi hrepenimo po tem, da bi bili ljubljeni, da bi bili drugi do nas potrpežljivi, ljubeči v odzivanju, strpni v pogovoru. Hrepenimo po tem, da bi se družili v veselju in odprtosti drug do drugega. Spomnimo se, kako bedno se počutimo že, če je do nas nestrpen mož ali žena, pa smo odrasli, in imamo možnost to na razumski ravni “predelati, razumeti”. Kako bedno, razvrednoteno in prazno se torej počuti otrok, če smo nestrpni do njega, ki še nima možnosti, da bi to našo reakcijo, hibo, temno liso razumel. Zgodi se, da jo ponotranji in doživlja, da je z njim res nekaj narobe, da so starši ob njem tolikokrat nepotrpežljivi, nestrpni, zadirčni. To med starši in otroki ustvarja barikado. Kljub spodrsljajem imamo starši vsak dan znova možnost, da to vzajemno krivico začutimo, se je zavemo in se odločimo za napredovanje.
Vsem nam želim, da bi se v tednu, ki je pred nami, in tudi v prihodnje, uspeli pomiriti in začutiti sebe v svojih hrepenenjih, v svojih potrebah po nežnosti, ljubljenosti in veselju med najbližjimi ter da bi dojeli, da je Bog usmiljenje in da se imamo možnost neprenehoma razvijati v smeri Ljubezni, ki je temeljna človekova resnica. Brez nje človeka ni!
Dr. Andreja Poljanec je specialistka zakonske in družinske terapije, soavtorica knjig Med dvema ognjema in Rahločutnost do otrok, ustanoviteljica Študijsko-raziskovalnega centra za družino, vodja Šole rahločutnega starševstva in »Skupine za mlade mamice«; je poročena mama petih otrok; spremljate jo lahko tudi v nizu oddaj Srce na iskreniPLUS.
