Narašča število otrok in mladih s hudimi duševnimi stiskami – kaj lahko storimo starši?

Vir: Pixabay

Mediji v zadnjem času tako pri nas kot po svetu poročajo o vse več mladih, ki potrebujejo pomoč psihologov in psihiatrov. Po poročanju Dela so v Sloveniji zasedene vse bolnišnične postelje, namenjene otrokom v psihiatrični stiski, čakalna vrsta pa je ogromna. Poleg tega rezultati raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da je v obdobju epidemije že vsak četrti študent pomislil na samomor. Med srednješolci je medtem po poskusu samomora kar za 30 odstotkov več hospitalizacij kot v istem obdobju lani.

Mnogi otroci in mladostniki so v tem času dobro, šolanje na daljavo jim ni predstavljalo težav in v domačem okolju so se odlično počutili. Na drugi strani pa se ravno tako mnogi spopadajo z depresijo, tesnobo, osamljenostjo. Med njimi je vse več motenj hranjenja in celo poskusov samomora.

Ameriško društvo American Association of Suicidology, ki pomaga vsem, ki se srečajo s samomorilnostjo, je kot pomoč v času povečanih stisk med otroki in mladostniki pripravilo priporočila, ki usmerjajo starše in skrbnike v skrbi za psihološko stabilnost svojih otrok.

Zavedajte se tveganja

Da bi vaš otrok pomislil na samomor, to pa gotovo ne, kajne? Toda starši se moramo zavedati, da vedno obstaja delež tveganja. Delež samomorov narašča že od leta 2007. Poleg trenutnih stisk, ki jih prinaša epidemija, je kot eden od razlogov za porast samomorilnosti najpogosteje izpostavljen dejavnik pametnih telefonov. Otroci so v zadnjih letih preobremenjeni tako čustveno kot intelektualno in čas, preživet s pametnim telefonom, pri tem ni v nobeno pomoč. Ne spreglejte tveganja, ki ga odvisnost z zasloni prinaša v vsakdan vaših otrok. V tem času pa bodite še posebej pozorni tudi na vse ostale dejavnike, ki jih s seboj prinaša epidemija.

Bodite odrasel, ki posluša

Kadar imamo v hiši najstnika in se zavedamo vseh nevarnosti, ki ga potencialno ogrožajo, smo pogosto v skušnjavi, da bi pridigali. Ampak če vedno prihajamo k otroku z agendo, da mu predamo vse naše „modrosti“, nas bo nehal poslušati. Namesto tega strokovnjaki predlagajo preprost nasvet: bodite radovedni! Preživite skupaj čimveč zabavnih, sproščenih trenutkov – poskusite skupaj tisti TikTok ples, poglejte skupaj komedijo, zabavajte se ob spominih – in ob tem sprašujte, veliko sprašujte in zares prisluhnite odgovorom! Z vsem tem boste ustvarili dober odnos in varen prostor, kamor bodo otroci lahko prišli s težavami.

Bodite pozorni na besede, s katerimi otrok omenja stiske

Najstniki o svojih stiskah poskušajo govoriti, vendar zelo nedirektno. Morda komentirajo sošolkino počutje, morda vas sprašujejo za mnenje o čem – prepoznajte namige in naj vam bodo vabilo k pogovoru. Vzemite si v tem času še več časa za pogovore z otroki.

Pri tem ne obupajte – najstniki vam bodo dan na dan pred nosom zapirali vrata, to je njihov način in delo. Vaše pa je, da vrata znova in znova odpirate in jim sporočate: tukaj sem zate.

Dovolite se otroku počutiti, kot se počuti sam

Če se želiš s čustvi spopasti, moraš vedeti, s čim se sploh spopasti. Toda starši želimo pogosto rešiti stisko otrok, brez da bi dovolili, da stiska obstaja. Najprej je potrebno prisluhniti, brez poskusov in predlogov reševanja.

Dovolite jim čutiti, poskušajte se uživeti in veliko sprašujte. Če starši ostanemo empatični in radovedni, bodo otroci verjetneje sodelovali v pogovoru.

Pogosto se pogovarjajte o mentalnem zdravju

Dobro mentalno zdravje je ravno tako pomembno kot fizično in do pogovora o njem mora priti, preden se pojavi problem – kakor ne čakamo, da otrok dobi diabetes, preden začnemo govoriti o tem, da je treba jesti in živeti zdravo. Skrb za dobro mentalno zdravje mora postati tako vsakodnevna kot je ščetkanje zob ali tuširanje. Vzpostavite red dnevnih aktivnosti, ki krepijo duševno zdravje, kot so rekreacija, hobiji, omejevanje časa pred zasloni, zabavno preživljanje skupnega časa …

Nikoli ne boste obžalovali, če boste prezgodaj ponudili pomoč. Vedno pa, če jo boste ponudili prepozno.

Poleg tega bodite zgled v soočanju s težavami. Povejte otroku, kadar imate težak dan in kaj boste glede tega ukrenili. Kadar starši pokažejo svojo ranljivost, pokažejo otroku, da imajo vsa človeška bitja vzpone in padce.

Ugotovite, kako otroci uporabljajo socialna omrežja

Zavedajte se, da se čustvena življenja vaših otrok dogajajo izven vašega dosega – na družabnih omrežjih, v klepetalnicah, veliko sporočil si s prijatelji izmenjajo sredi noči. Sprašujte jih o tem. Sprašujte jih, kdaj in kako se pogovarjajo. Kako izražajo svojo skrb, žalost, osamljenost, veselje. Kako si med seboj pomagajo, kako potekajo pogovori in s kom se najraje pogovarjajo.

Predstavite otroku možnost psihoterapije

Predstavite otroku možnost psihoterapije tako naravno kot imamo možnost obiska zdravnika. Obiskovanje psihoterapevta ali psihologa ni več takšen tabu kot je bil še pred leti. Veliko otrok, ki je vključenih v tovrstno pomoč, poroča o hvaležnosti, da imajo to možnost. Če se sprašujete, ali bi vaš otrok morda moral obiskati psihologa ali psihoterapevta, potem bi ga najverjetneje moral.

V skrajnem primeru: vprašajte svojega otroka, če premišljuje o samomoru

Če pri svojem otroku prepoznate znake, ki nakazujejo na samomorilnost ali pa vam o tem govori zgolj šesti čut, bodite direktni in se ne bojte postaviti vprašanj.

„Si že kdaj razmiljal o tem, da pravzaprav nikomur ne bi bilo mar, če bi živel ali umrl?“

„Si želiš, da bi umrl?“

„Ali razmišljaš o tem, da bi se samopoškodoval?“

„Imaš kakšen namen, da bi si škodil?“

Postavljanje takšnih vprašanj otroka ne bo spodbudilo k samomoru. Priložnost, da otrok na vprašanja odgovori, pa bo morda zanj veliko olajšanje, če bo le čutil, da sprašujete brez obsojanja.

Nikoli ne boste obžalovali, če boste prezgodaj ponudili pomoč. Vedno pa, če jo boste ponudili prepozno.