Najpogostejše dileme v prvih tednih dojenja

Novorojenček je tu! Na voljo so številne informacije o dojenju, vendar se mladi starši pogosto znajdejo v navzkrižju nasprotujočih si nasvetov. Preberite si odgovore na nekaj najpogostejših vprašanj, ki se porajajo v prvih tednih z novorojenčkom.

Moj dojenček bi se kar naprej dojil – kaj je narobe?

Prepogosto dojenje ne obstaja. Običajno gre za posledico nerealističnih pričakovanj glede otrokovega vedenja in pomanjkanje znanja o normalnih vzorcih dojenja. Veliko dojenčkov nikdar ne vzpostavi predvidljivega ritma hranjenja. Proti večeru se mnogo dojenčkov doji v skupkih: kar naprej malo sesajo in malo dremajo. Tudi takšno »maratonsko« dojenje je v prvih tednih normalno. Seveda je pomembno, kako napreduje otrok: teža, število pokakanih pleničk, ali učinkovito sesa, je zadovoljen itd.

X minut na eni, X minut na drugi strani?

Zmotno je prepričanje, da je treba omejiti število oz. trajanje podojev. Upoštevanje takšnih nasvetov se pogosto konča tako, da pri materi začne zastajati mleko ali pride celo do mastitisa, otrok pa začne prejemati dodatek umetnega mleka. Mamica naj stran zamenja po občutku. Nekaterim bolj ustreza, da dojenčka podojijo vsakokrat samo na eni strani, lahko pa ponudimo obe dojki (npr. ko otrok na eni strani ni več zainteresiran oz. se požiranje upočasni). Če smo v dilemi, ni nobene škode, če ponudimo dojenje na obeh straneh. Dojenčkom je najbolj všeč, da teče.

Za tvorjenje zadostnih količin mleka je pogosto učinkovito sesanje ključnega pomena. Predvsem v prvih tednih je pomembno, da ima dojenček neomejen dostop do materinih prsi – se pravi, da je nenehno v njeni neposredni bližini (nošenje, pestovanje, skupno spanje, počitek ipd.).

Kako je z vzpostavljanjem »reda«?

Namesto da gledamo na uro, raje opazujemo dojenčka in se odzivamo na zgodnje znake, da bi se dojil – trepetanje vek, odpiranje ustec, oglašanje, iskanje oz. obračanje glavice, dajanje rokic v usta. Dojenčka takoj pristavimo, čeprav morda še ni povsem buden, in ne čakajmo, da joka. Jok je pozen znak lakote in razdraženega dojenčka je težko pristaviti oz. ga bo treba najprej pomiriti. Zakaj bi si oteževali življenje?

Matere so nemalokrat deležne nasveta, naj vzpostavijo »red«, omejijo število oz. trajanje podojev, naj dojenčku nikar ne dovolijo, da bi zaspal na prsih, da prepogosto dojenje izčrpava mater, da so posledica prepogostega/dolgotrajnega dojenja poškodovane bradavice, da bodo razvadile dojenčka, če se takoj odzovejo nanj ipd. Nič od tega ne drži!

Nekateri dojenčki protestirajo, če jih odložimo. Na ta način preprosto izražajo potrebo po tesnem stiku. Veliko staršev zadevo reši z nošenjem otroka v ustrezni nosilki.

Štetje pleničk?

Po prvih nekaj dneh pri večini zdravih donošenih dojenčkov naštejemo vsaj tri pokakane pleničke na dan (za pokakano pleničko se šteje, če je blata za pribl. 1 žlico). Pri dojenih otrocih blato po prvih dneh postane gorčične (svetlo rumene do rjave) barve. Pleničke dojenih novorojenčkov nimajo neprijetnega vonja. Če dojenček uspeva, barva, konsistenca in vonj blata niso pomembni. Če naštejete dovolj pokakanih pleničk, ste lahko mirni, da je tudi polulanih dovolj. Kasneje, približno po šestem tednu, pa nekateri dojenčki kakajo na nekaj dni, vendar takrat obilno.

Skrbi me, da imam premalo mleka …

V prvih tednih po porodu mamice najbolj skrbi zaloga mleka, kar je skoraj univerzalni razlog za zgodnje odstavljanje in dodajanje umetnega mleka. V resnici pa materino telo prve tedne tvori več mleka, kot ga dojenček popije.

Preživetje sesalcev kot biološke vrste je bilo tisočletja odvisno od zadostne zaloge materinega mleka – če bi bilo dejansko pomanjkanje mleka res tako pogosto, kot se zdi, bi bilo ogroženo preživetje naše vrste.

Pri nekaterih prvinskih ljudstvih, ki še živijo v sozvočju z naravo, otroci pri materah sesajo večkrat na uro – in to ne samo nekaj dni ali tednov, temveč let! Pri nas pa so mamice, še posebej prvorodke, pogosto prepričane, da »kar naprej dojijo«, čeprav bi dejansko morale dojiti še pogosteje.

Kako vemo, da dojenček res pije mleko?

Slišimo požiranje. Dojenček na začetku podoja običajno sesa hitro in stimulira dojko, ko začne teči mleko, pa opazimo premore. Nekatere mamice začutijo ščemenje, tik preden začne teči mleko oz. jim med dojenjem izteka mleko tudi na drugi strani (nekatere mamice teh izkušenj nimajo, vendar zato ni nič narobe!). Dojenček postaja vedno bolj zadovoljen in sproščen. Dojenje ne boli, po podoju je bradavica v dobrem stanju.

Opazujmo dojenčkovo telo! Lačen dojenček prstke stiska v pest in jih pomika k ustom. Ko se napije mleka, opazimo, kako sproščen postaja njegov obrazek, kako se pesti razprejo in postane ves »mlahav«. Dober znak!

Koliko materinega mleka popije zdrav donošen dojenček na dan?

• Prvi dan: približno 30 ml.
• Pri pribl. 1 tednu: povprečno 300–450 ml.
• Do pribl. 1 meseca: pribl. 750–1.050 ml.
• Od 1. do 6. meseca je količina mleka relativno stabilna.

Če dojenje boli …

Prve dni po porodu je dojenje lahko nekoliko nelagodno, nikakor pa ne boleče! Boleče bradavice so običajno posledica nepravilnega pristavljanja ali anatomskih nepravilnosti (npr. če ima dojenček priraščen jeziček). Poiščite pomoč svetovalke za dojenje. Nastavki, omejevanje trajanja oz. števila podojev ne pomagajo! To je samo gašenje požara, vzrok težave pa ostaja.

Kateri položaj za dojenje je najboljši? Tisti, ki ustreza mamici in dojenčku. Če je mami in dojenčku udobno in dojenček pije mleko, položaj ni pomemben!

Dobila sem mastitis. Ali lahko dojim?

Da! Na prizadeti strani dojimo čim pogosteje. Najpogostejši vzrok mastitisa je nezadostno izpraznjena dojka oz. zastoj mleka. Zelo pomembno je, da mamica veliko počiva – najbolje kar z dojenčkom.

Nasvet, da je treba po vsakem dojenju še črpati, je nelogičen in škodljiv. Zakaj bi spodbujali tvorjenje še večjih količin mleka? Če je dojenček sit, dojka pa postaja nelagodno polna, ne čakamo, da bo boleče napeta, temveč ročno ali s črpalko iztisnemo samo toliko mleka, da napetost popusti in ne »do konca«.

Kaj pa duda?

V naši kulturi, kjer prevladuje mentaliteta umetnega hranjenja, je duda sprejeta kot primarni vir udobja. Matere so pogosto deležne nasveta, naj »nikar ne dovolijo, da jih dojenčki uporabljajo kot dudo«. Odkar obstajajo matere in dojenčki – davno preden so v 15. stoletju iznašli dudo – so dojenčkom materine prsi nudile vse: hrano in tolažbo.

Duda dojenčku da lažni občutek sitosti, zato otrok manj časa preživi na prsih. Ker je s tem materino telo manj stimulirano za tvorjenje mleka, se količina postopoma zmanjšuje. Zaradi rutinske uporabe dude obstaja večje tveganje za zgodnje odstavljanje, vnetje ušes, slabše pridobivanje teže, glivice, karies, nepravilne vzorce sesanja, pri materi pa zgodnejši povratek plodnosti in mastitis.

Dojenje: 100 % naravno brez negativnih stranskih učinkov. Duda: nadomestek za mamico z dokazanimi negativnimi stranskimi učinki.

Poskok v rasti?

Do tega pojava običajno pride pri 2 do 3 tednih, 6 tednih in 3 mesecih. Včasih je neopazen, včasih pa ga prepoznamo po tem, da se otrok želi dojiti veliko pogosteje kot sicer. Mamice so pogosto deležne številnih teorij in nasvetov – od tega, da njihovo mleko ni dovolj kakovostno, da nimajo dovolj mleka, da ne znajo dojiti, da bi morale otroka »navaditi na red«. Dejansko pa gre za običajen, prehoden pojav. Priporočljivo je pogosto pristavljanje in počitek. Čim večkrat otrok aktivno sesa, tem več mleka se tvori – prsi namreč niso posodice, kamor bi se »nakapljalo« mleko, ki bi ga otrok potem popil, nato pa bi bil potreben čas za tvorjenje novih količin. Mleko nastaja sproti.

Na pomoč, zaspančka imamo!

Predvsem v prvih tednih morajo mamice z eksperimentiranjem na nežen način poskušati prebuditi dojenčka in ga motivirati za dojenje, dokler ne postane bolj čuječ.

Nekaj idej, kako poskušati prebuditi dojenčka:

• Če je presvetlo, prostor zatemnimo, sicer se bo dojenčku bleščalo in bo zaprl oči.
• Dojenčka slečemo v toplem, a ne prevročem prostoru. Če to ne pomaga, ga položimo na gol prsni koš. Pri tem dojenčka božamo in ogovarjamo, masiramo podplatke.
• Z vlažno krpo ga nežno obrišemo po obrazu.
• Nekateri dojenčki se prebudijo, če jih s hrbtom položimo na trdo podlago (ne na mehko posteljo ali preprogo!), ne da bi bili pri tem zaviti npr. v odejico. Če tudi to ne pomaga, dojenčka počasi nežno »valjamo« z enega boka na drugega.
• Poskusite z guganjem. Dojenčka položite na svoje podlahti, tako da z glavico počiva v vaših dlaneh, nogice pa ima pri vaših komolcih. Dvignite ga v pokončni položaj in nato nazaj v vodoravni položaj. Ko ga tako nežno gugate, mu prigovarjajte.
• Nekateri dojenčki postanejo bolj zainteresirani, če okusijo malo mleka – z roko iztisnite nekaj kapljic.

Pri zaspančkih moramo gledati na uro! Nepretrgano spanje brez posebnega interesa za hranjenje je za dojenčka namreč ogrožajoče. Mamice morajo vložiti veliko truda, da dojenčka pripravijo do dojenja.

Kaj naj storim, da bo dojenček ponoči malo več spal?

Če dojenček spi 5 ur v enem kosu, se to šteje kot cela noč. Nočno dojenje je naravno in normalno. Dojenčki imajo drugačen ritem spanja in le redko prespijo celo noč. Veliko mamic spi v dojenčkovi neposredni bližini; tako jim ponoči ni treba vstajati in se hitreje odzovejo na otrokovo potrebo po dojenju. Posledično sta oba z dojenčkom bolj naspana in dobre volje.

Alenka Benedik je mati treh dojenih otrok, prevajalka, svetovalka za dojenje (IBCLC) in doula. Poleg podpore doječim mamam, ki iščejo strokovne informacije v zvezi z dojenjem, uvajanjem goste hrane, spanjem ipd., nudi tudi priprave na porod in pomoč po porodu.