V intervjuju Halo babi!: Intervju z Viktorijo Drolc, vodjo projekta Babi servis smo predstavili projekt Babi servis in njegovo pobudnico, gospo Viktorijo Drolc. Danes pa z vami delimo pričevanje babice, ki v tem projektu varuje otroke.
Konec lanskega spetembra je izšla Aplenca (glasilo občine Komenda op. ur.), ki mi je spremenila življenje na bolje.
Na 22. strani, nekje čisto ob robu, sem zasledila povabilo za delovanje »babic« v Babi Servisu. Res se mi je zdelo malo čudno, da je za tako pomemben projekt, namenjenih le nekaj vrstic … Vseeno sem celo noč premišljevala, ali naj se prijavim ali ne. Takoj ob jutranji kavi sem gospe Viki poslala email, da bi se rada pridružila babicam, ki bi čuvale otroke. No, bila sem prva Babica …
Ko pridem k družini, sem vedno dobrodošla, in ko vidim nasmejane očke mojih varovancev, mi zaigra srce in začutim mir v sebi.Bil je šele začetek in kar nekaj časa je trajalo, da se je prijavila prva družina. Kar strah me je bilo, ko sem obiskala prvo družino. Tudi mlado mamico, ki me je sprejela, je bilo strah. Nedelja popoldan je bila in pričakala sta me bratec in sestrica, stara 7 in 9 let. Mamica je s tresočim glasom povedala, da jih je res strah, ker se česa takega še nikoli niso »upali narediti«. Toda ko se je spomnila, da me je že srečala na naši kmetiji in da pozna člane naše družine, se je strah spremenil v veselje in brez skrbi nas je pustila same, da smo se spoznali in preživeli nedeljsko popoldne brez nje. Ja, lahko bi rekla, da je bil začetek kar težak.
Danes obiskujem tri družine. Otroci so me spoznali in so se me navadili in jaz sem se navadila njih. Najmlajši je star 9 mesecev. Zelo je navezan na mamico. Včasih imava še malo težav, ampak mislim, da sva zdaj že na dobri poti, da bom lahko kmalu napisala: “Zelo je navezan na Babico”.
Ko razmišljam, koliko energije mi dajo otročki, ko jih čuvam, se vprašam – le zakaj sem toliko časa vztrajala v službi, kjer sem dnevno doživljala mobing? Je bilo potrebno, da sem dobila diagnozo raka? Mislim, pravzaprav vem, da mi bo varstvo otrok pomagalo, da ne bom razmišljala o bolezni, da sem bolezen premagala in da je na moji nadaljnji življenjski poti predvsem zdravje in igra z otroki, ki me potrebujejo za čas, ko nimajo varstva domačih.
Ko pridem k družini, sem vedno dobrodošla, in ko vidim nasmejane očke mojih varovancev, mi zaigra srce in začutim mir v sebi. Težko je to opisati z besedo, to je treba doživeti, začutiti.
In najbolj hudo mi je, če moram mamici reči: “Ne, žal jutri nimam časa za vašega malčka, sem »moj popoldan« že obljubila drugi družini.”
Babi »na klic«
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
