Na pragu osemnajstega poletja …

Vir: Shutterstock

Heather Duckworth je na svoji Facebook strani Love, Faith & Chaos ob fotografiji čevljev na verandi objavila čudovit in ganljiv zapis o zadnjem poletju, ki ga bo v polnosti užila z enim od svojih otrok, preden se bo jeseni odpravil študirati. Naj vam pogreje srce in vas spodbudi, da tudi vi s svojimi otroki s hvaležnostjo užijete poletne dni, ne glede na to, koliko skupnih poletij še imate pred seboj.

Ko sem  prišla domov, po dolgem tekanju po opravkih, sem zagledala takšno sliko na naši verandi. Vsi ti čevlji so pomenili le eno – da imam hišo, polno otrok, pretežno najstnikov. Vsi ti čevlji so gotovo znak, da je tukaj poletje in da je šolskega leta konec. Ti čevlji pomenijo, da v naši hiši najverjetneje ni ostalo nič več hrane. Vsi ti čevlji pred vhodnimi vrati pomenijo hrup in kaos, smeh in glasno glasbo. Pomenijo, da najverjetneje nekateri otroci poležavajo na mojem kavču, da se jih nekaj namaka v bazenu, da nekateri igrajo hokej ali celo nekje gledajo film. Ti čevlji jasno kažejo, da je bila naša hiša današnja izbranka za druženje.

Zaobjel me je val žalosti

Za trenutek sem se ustavila pred temi vrati in občutila val žalosti, ki me je zaobjel ob pogledu na vse te čevlje … To so bili čevlji skupine otrok, ki se je skozi leta skupaj družila in se večkrat zbrala tudi pri nas doma. Nekateri otroci so skupaj trenirali, nekateri so bili med seboj sošolci že iz osnovne šole, med nekaterimi izmed njih so se celo stkale prve ljubezni, med nekaterimi so se le-te tudi že končale …

18 poletje me je zadelo kot strela z jasnega in začela sem se spraševati, kako je mogoče, da je teh 18 poletji tako hitro zbežalo mimo.Toda vsi ti otroci so si skozi vsa ta leta ostali dobri prijatelji. In čisto vsakega izmed njih, ki je danes pustil čevlje pred mojimi vrati, imam rada. Toda večina izmed njih je pravkar maturirala, kar pomeni, da bodo vsi ti čevlji prihajajočo jesen odšli vsak v svojo stran, vsak par na svojo fakulteto.

Pravijo, da imamo s svojimi otroki samo 18 poletij. Sama sem trenutno na začetku osemnajstega. To dejstvo me je zadelo kot strela z jasnega in začela sem se spraševati, kako je mogoče, da je teh 18 poletji tako hitro zbežalo mimo. Velike spremembe se dogajajo, tako zame, kot za vse otroke v moji hiši. Moje srce to ve in čuti, in ravno zaradi tega sem tako čustvena ob pogledu na vse te čevlje. Zavedam se, da se bodo po tem poletju stvari spremenile. To je eden od tistih trenutkov, ko starši občutimo grenkobo v srcu. Ko opazujemo proces odhajanja od doma. Razumno sprejemam, da je to dobra stvar, toda moje srce trpi.

Teh čevljev ne bo več dolgo tukaj

Rada imam vse te čevlje na svoji verandi, kajti le-ti pomenijo, da so otroci doma. Pomeni, da vem, kje so, da vem, s kom so in da so na varnem. Predobro se zavedam, da teh čevljev ne bo več dolgo tukaj. Da bodo kmalu ubrali svoje prve korake na pot v samostojnost. Zavedam se, da se marsikateri par teh čevljev ne bo vrnil domov naslednje poletje, saj jih bo življenje vodilo k drugim avanturam.

Vse te misli visijo nad mojo glavo kot črn oblak. Poskušajo mi ukrasti trenutke sedanjega veselja. Stresam glavo in jih želim pregnati. Ne želim, da žalost zaradi stvari, ki šele prihajajo, odnese današnjo srečo. Toda ugotavljam, da se bom morala to poletje pogosto opomniti, da je zadnje, in da bodo trenutki tega poletja sladko-grenki.

Trenutno bi najraje objela vse te čevlje, kajti zanje sem zelo hvaležna. Zato bom prestopila prag in nakupila prigrizke. Prisrčno bom sprejela vse te otroke v svojem domu in jim dovolila, da počivajo na mojem kavču. Posrkala bom ves njihov glasen smeh in skupaj z njimi počistila, preden bodo odšli. Molila bom za vsakega, da bo srečno prišel domov. Toda najbolj od vsega bom v vsakem trenutku poskušala izbrati veselje in srečo in s tem odganjala senco žalosti, ko me bo želela objeti. Kajti ti trenutki so res lepi.

Cenila bom to poletje, polno čevljev na moji verandi. Kajti vem, da ni daleč dan, ko bodo odšli raziskovati svet in bo pred mojimi vrati le prazen predpražnik.