»Na Islandiji splavijo čisto vsakega otroka, za katerega ugotovijo, da ima Downov sindrom«

ThumbnailFoto: Canva

V začetku januarja je na Irskem potekala konferenca Združenja državljanov, na kateri je dr. ginekologije in porodništva Peter McParland udeležencem neprizadeto spregovoril o žalostni usodi nerojenih otrok z Downovim sindromom na Islandiji.

Med svojim polurnim govorom je dr. McParland med drugim podal grozljivo dejstvo: »Na Islandiji splavijo čisto vsakega otroka, za katerega ugotovijo, da ima Downov sindrom.«

Islandija je s tem početjem postala prva država, ki odprto stremi k temu, da bi izkoreninila Downov sindrom med državljani. Temu dejstvu v prid govori zgovoren podatek, da se v zadnjih petih letih v državi ni rodil niti eden otrok z Downovim sindromom.

Islandija pa žal ni edina v svojih prizadevanjih, da bi ustvarila svet brez ljudi z Downovim sindromom. Ideja postaja epidemija, saj ljudje vedno pogosteje v svoje roke jemljejo usodo nerojenih otrok na podlagi rezultatov testov v nosečnosti.

Islandiji takoj za petami sledi Nemčija z jasno vizijo, da želi v naslednjih desetih letih povsem preprečiti rojstva otrok z Downovim sindromom.

Po javno dostopnih podatkih se predvideva, da se tako v Veliki Britaniji kot v ZDA splavi kar 90 % otrok, za katere testi pokažejo Downov sindrom, pri čemer se odpirajo številna vprašanja.

Kdo smo mi, da bi odločali o življenju nekoga, ki ima Downov sindrom? Kaj nam daje pravico, da dosodimo, da bo ogrožal družino in družbo?

Sploh vemo, da 99 % ljudi z Downovim sindromom svoje življenje opisuje kot srečno? V populaciji ljudi brez Downovega sindroma nikoli ne bomo dosegli tega odstotka.

Ali vemo, da ljudje z Downovim sindromom bogatijo okolje, v katerem živijo? Starši namreč opisujejo, da je njihov pogled na svet veliko bolj pozitiven, odkar se jim je rodil otrok z Downovim sindromom.

Toda svet, v katerem živimo, žal stremi k temu, da v njem ne bi bilo »nepopolnih« ljudi. Ljudje s kakršnokoli posebno potrebo ali omejitvijo naj bi bili v napoto družinam, družbi, državi.

Na današnji dan, 21. marca, ko že dvanajsto leto zapored obeležujemo Svetovni dan Downovega sindroma, v razmislek podajam naslednje: mar nam je idealizem res že tako zasenčil razum, da ne zmoremo več prepoznati vrednosti ljudi z Downovim sindromom? Ljudje z Downovim sindromom namreč v svet prinašajo veliko upanja in ljubezni, česar tisti, ki jim omejujejo možnosti, da bi se sploh rodili, ne bodo nikoli razumeli.

 

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja