Moj otrok ima posebne potrebe. Kaj pa zdaj?

Foto: Canva

V Sloveniji so otroci s posebnimi potrebami opredeljeni po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami kot osebe, ki se soočajo z enim ali več primanjkljaji. Glede na strokovne kriterije jih razvrščamo med otroke z motnjami v duševnem razvoju, slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, otroke z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirane, dolgotrajno bolne, otroke s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, z avtističnimi motnjami ter s čustvenimi in vedenjskimi motnjami.

Na poti k razumevanju svojega otroka

Soočenje z dejstvom, da ima otrok posebne potrebe, je za večino staršev dolgotrajen in čustveno zahteven proces. Vsak se z njim spoprijema na svoj način in v svojem tempu. Čeprav so izkušnje različne, je skupna nit potreba po sprejemanju otroka v vsej njegovi edinstvenosti.

Po več kot 10 letih dela z osebami s posebnimi potrebami in njihovimi bližnjimi ob prvem srečanju s starši še vedno pogosto preberemo znani esej Dobrodošli na Holandskem, ki ga je napisala Emily Pearl Kingsley. Mama otroka z Downovim sindoromom opisuje svojo izkušnjo, kako se življenjska pričakovanja lahko obrnejo na glavo. Esej ponuja metaforo pričakovanj in realnosti: načrtuješ potovanje v Italijo, a pristaneš na Holandskem. Sprva si zmeden, razočaran, a sčasoma začneš odkrivati lepote nove pokrajine. Vendar vsi, ki jih poznaš, ves čas obiskujejo Italijo in se vračajo iz nje… in vsi se bahajo, kako čudovito so se imeli tam. Ti pa boš do konca življenja razmišljal, da je bilo tudi tebi namenjeno iti tja in tako si vsaj načrtoval. In ta bolečina ne bo nikoli, nikoli in nikdar utihnila … kajti izguba sanj je zelo resna izguba. Ampak, če boš vse življenje žaloval, ker nisi prispel do Italije, mogoče ne boš mogel uživati v posebnih rečeh povezani s Holandsko.

Soočenje z dejstvom, da ima otrok posebne potrebe, je za večino staršev dolgotrajen in čustveno zahteven proces.

Prvi korak: sprejemanje

Starši pogosto prehodijo faze žalovanja – zanikanje, jezo, žalost – preden dosežejo sprejemanje. Pomembno je vedeti, da so ta čustva povsem naravna. Dobri in slabi dnevi se izmenjujejo, zato je ključno, da starši svoja občutja izražajo in si poiščejo podporo. Pogovor z drugimi starši, psihoterapevti ali svetovalci lahko bistveno olajša pot. Vsak mora najti svojo obliko opore, naj bo to skupina, individualna terapija, sprehod, kolesarjenje ali zgolj iskren pogovor s prijateljem.

Podpora otroku – z ljubeznijo in razumevanjem

Ne glede na diagnozo – ADHD, Downov sindrom, disleksija ali kaj drugega, otrok potrebuje varno okolje, ljubezen in razumevanje. Otroci s posebnimi potrebami nas učijo potrpežljivosti, sočutja in drugačnega pogleda na svet. Njihove male zmage – prvi očesni stik, samostojen korak, izgovorjen stavek … so trenutki neprecenljive vrednosti. Praznujte jih. Zapišite napredek, vodite dnevnik, delite radosti z bližnjimi. To gradi pozitivno naravnanost in krepi vezi.

Življenje z drugačno potjo

Posebne potrebe ne pomenijo konca sanj, pomenijo le drugačno pot. Mnogi starši poročajo, da so zaradi izkušnje postali bolj odprti, empatični in povezani z bistvom življenja. Pomembno je:

• Negovati sebe – skrb za otroka je zahtevna, zato si vzemite čas za počitek in hobije.
• Postaviti realna pričakovanja – ne primerjajte svojega otroka z drugimi.
• Graditi skupnost – povežite se z vrtcem, šolo, lokalnimi društvi. Skupaj je lažje.

Starši pogosto izražajo potrebo po večji podpori zase, ne le za otroka. Kakovostna pomoč staršem posredno vpliva na dobrobit otrok. Le starši, ki so čustveno stabilni in podprti, lahko dolgoročno skrbijo za svoje otroke na zdrav in ljubeč način.

Posebne potrebe ne pomenijo konca sanj, pomenijo le drugačno pot.

Impromoč: ustvarjalna podpora staršem

V novembru 2025 v Ljubljani specializantki integrativne psihoterapije Andreja Lamut Gazvoda in Neža Sodnik v sodelovanju z Improvizacijskim gledališčem Ljubljana – IGLU organizirava cikel petih brezplačnih delavnic za starše otrok s posebnimi potrebami. Delavnice so namenjene opolnomočenju staršev, izboljšanju duševnega počutja, krepitvi odpornosti na stres ter občutku povezanosti med posamezniki, ki se soočajo s podobnimi izzivi. S pomočjo humorja in kreativnega izražanja bodo srečanja sproščujoča in razbremenilna, kar dodatno prispeva k zmanjševanju vsakodnevnih psihičnih obremenitev. Projekt Impromoč podpira in sofinancira Mestna občina Ljubljana. Prijavite se lahko TUKAJ.

Ne pozabite: niste sami. In vaš otrok je – kljub vsemu in zaradi vsega – darilo.