Foto: CanvaMotnje hranjenja so realnost številnih najstnic in nočna mora njihovih staršev. Praktično ni najstnice, ki bi bila zadovoljna s podobo svojega telesa in s svojo težo. Toda kdaj bi nas moralo skrbeti?
Znak za alarm oz. večjo pozornost na najstnico so naslednji znaki, ki lahko kažejo na motnje hranjenja:
- Drastična izguba teže
- Obremenjenost s štetjem kalorij
- Tehtanje večkrat na dan
- Pretirano športanje
- Prenažiranje ali odklanjanje hrane
- Spremenjen način hranjenja: le drobni koščki, izogibanje določenim živilom, brskanje po krožniku
- Izogibanje skupnim obrokom
- Jemanje odvajal ali diuretikov
- Kajenje z namenom zmanjšanja apetita
- Videnje sebe kot vedno bolj debele kljub izgubljanju teže
Pri osebi z motnjami hranjenja je hrana le sredstvo za lajšanje stisk in duševnih bolečin, hranjenje in odklanjanje hrane pa način osvoboditve od bolečih in neprepoznanih čustev. V ozadju se skrivajo težke duševne stiske, nesprejemanje samega sebe in slaba samopodoba.
Kaj lahko storite?
V ozadju se skrivajo težke duševne stiske, nesprejemanje samega sebe in slaba samopodoba. Predvsem bodite pozorni. Če opazite le en znak, ampak čutite, da se morda za tem skriva kaj več, nikar ne ignorirajte. Opazujte in po potrebi ukrepajte. Če pa opazite več znakov, je to preprosto alarm, da nekaj ni v redu in morate ukrepati, čeprav si želite verjeti, da ni res.
Poiščite pomoč. Lahko je to pogovor s hčerinim zdravnikom, lahko se obrnete na terapevta. Strokovnjak je običajno veliko bolj izkušen in se zmore z najstnico pogovoriti na način, ki ga starši zaradi osebne vpletenosti oz. prizadetosti nismo zmožni.
Pogovorite se, ampak ne sodite. Z najstnico se lahko direktno pogovorite o njenih težavah. Boljše je, če se tu izognete pretiranju izražanju zaskrbljenosti, saj se zna zgoditi, da bo punca odgovarjala na način, da bi vas pomirila. Raje ji postavljajte kratka nevtralna vprašanja, ki ji bodo dala vedeti, da jo imate radi, vam je mar zanjo in da boste vztrajali.
