Mlade ženske, ki berejo romane iz popularne trilogije »50 odtenkov sive«, so po izsledkih raziskovalcev z michiganske univerze bolj nagnjene k motnjam prehranjevanja, popivanju ter k temu, da imajo nasilne partnerje in več različnih spolnih partnerjev.
Po svetu je bilo prodanih že več kot 100 milijonov izvodov erotične trilogije E. L. James »50 odtenkov sive«, februarja pa naj bi na platna prišla še filmska različica omenjene zgodbe. Uspeh romanov pa vzbuja tudi številne kritike, skrbi in pomisleke (o njih smo že pisali tu in tu), s katerimi se sedaj ukvarjajo tudi nekateri raziskovalci.
Od več kot 650 žensk med 18. in 24. letom, ki so jih anketirali raziskovalci z Michigan State University z dr. Amy Bonomi na čelu, imajo tiste, ki so prebrale »50 odtenkov sive«, s 25 % večjo verjetnostjo partnerje, ki nanje vpijejo ali jih preklinjajo, s 34 % večjo verjetnostjo partnerje, ki jih zalezujejo, ter 75 % pogosteje sledijo oglasom za diete ali so se že postile dlje kot en dan.
Tiste, ki so prebrale vse tri dele trilogije, so za 65 % bolj nagnjene k popivanju in k temu, da so že imele pet ali več različnih spolnih partnerjev.
Učinek odnosa moškega do glavne junakinje v knjigi je “tipičen za zlorabljene ženske”, saj povzroči spremembo njene identitete, strah in občutek brezupnosti.
Gre za tvegana vedenja, ki so značilna za odnose, v katerih je prisotna zloraba, zato se zdi avtorjem omenjene študije zaskrbljujoče, da to popularno delo promovira nasilje nad ženskami in ga preko romantizacije normalizira.
Dr. Bonomi opozarja, da gre za romantiziranje fiktivnega odnosa in zgodbe, v kateri postane osrednji ženski lik “nemočen in ujet”, glavni moški junak pa se poslužuje strategij, tipičnih za zlorabo, med njimi zasledovanja, ustrahovanja, socialne izolacije in spolnega nasilja. Učinek, ki ga ima vse to na glavno junakinjo, je “tipičen za zlorabljene ženske”, saj povzroči spremembo njene identitete, strah in občutek brezupnosti.
Čeprav v študiji niso spremljali, ali se je tvegano vedenje začelo že pred branjem romanov ali po njem, pa dr. Bonomi trdi, da gre v obeh primerih za problematično dejstvo: če so bile ženske ogrožene ali zlorabljene že pred branjem, bi to lahko okrepilo njihove izkušnje in še otežilo z njimi povezane travme, če pa se je tvegano vedenje pojavilo po branju, je možno, da so na to vplivale knjige.
Dr. Bonomi ob tem še posebej opozarja, da je potrebno mlade še pravočasno usposobiti za kritično sprejemanje medijskih vsebin.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!