Milenijska generacija ima blaženega: To je 15-letni fejmič, ki je oboževal računalniške igrice

Foto: WikiCommons

Včeraj je bil v Assisiju za blaženega razglašen Carlo Acutis, najstnik, velik navdušenec nad računalništvom in fant, ki je spreobrnil številne, ki bo tudi junak oratorijske zgodbe prihodnje leto.

Preprost fant

Carlo se je rodil 3. maja 1991 v Londonu, kasneje pa živel v Italiji. Bil je otrok, ki je imel posebej rad živali, nogomet, računalniške igrice, Pokemone, akcijske filme, rad se je potapljal in potoval, najraje v Assisi. Rad je jedel Nutello in sladoled.

Bil je preprost fant, predvsem pa velik navdušenec nad računalnikom in internetom. Snemal in montiral je filme, bil je tudi ljubitelj stripov. V internetu ni videl le kanala slabih novic in številnih pasti, ampak predvsem priložnost za širjenje dobrega, potencial za širjenje vere. Bil je informatik, programer, nekateri so ga imenovali računalniški genij.

V jeziku današnjih najstnikov bi rekli, da je bil fejmič. Po svetu je hodil z nasmehom na obrazu in šalami v žepih. Želel si je biti najboljša različica sebe, želel je vsak dan živeti izjemno in biti vedno boljši človek. Ni maral izgubljati časa.

Ljudi je znal navdušiti za vero

Carlo Acutis je zgled mladim v tem obdobju zgodovine in dokaz, da je svetništvo aktualno, namenjeno tudi tistim v supergah, kavbojkah, pred ekrani, igricami, na socialnih medijih …Ni se rodil v posebej verni družini, a njegova ljubezen do Boga je bila velika. Po prejemu prvega svetega obhajila je le rasla. Pri 11 letih, ko je v župniji začel pomagati kot katehet, so ga začeli močno zanimati evharistični čudeži, o katerih je tudi sam rad veliko razlagal. Med drugim je ustvaril spletno stran, na kateri je zbral pričevanja o evharističnih čudežih. Njegova razstava evharističnih čudežev je prepotovala na tisoče župnij po vsem svetu. Tako se je razširil tudi glas o Carlu.

Ljudi je znal navdušiti za vero in jo vztrajno zagovarjal pred nevernimi. Posebej rad je hodil k maši, prejemal obhajilo, molil rožni venec in hodil k spovedi. K Bogu je zopet pripeljal svojo mati, nato še očeta, pa tudi več prijateljev in sorodnikov. Svojim vrstnikom je z veseljem razlagal o veri, tudi njegova učiteljica je po pogovoru z njim zopet začela hoditi k maši. Številni ljudje so ponovno začeli verovati ob branju evharističnih čudežev, ki jih je zbral, mnoge je navdihnila njegova življenjska zgodba ali njegove besede. Carlo ni mogel razumeti, zakaj so stadioni polni ljudi, cerkve pa prazne.

Umrl je mlad, a vesel

Prizadeval si je za spoštovanje človeškega dostojanstva, bil zagovornik življenja, postaviti se je znal tudi za invalidne. Prijateljem je vedno z veseljem pomagal, posebej se je trudil podpirati otroke ločenih staršev. Zagovarjal je čistost pred poroko. Družil se je z migranti, pomagal starejšim in revežem, ki jim je prinašal spalne vreče, hrano in druge potrebščine.

V začetku leta 2006 je začel razmišljati o tem, da bi postal duhovnik. Kasneje je zbolel in ob vstopu v bolnišnico vedel, da iz nje ne bo več prišel živ. Star je bil 15 let, diagnosticirali pa so mu hudo obliko levkemije. Težko bolezen je prenašal z nasmehom, svoje trpljenje pa daroval za Cerkev in papeža. Odločil se je, da noče v vice, ampak direktno v nebesa. Umrl je 12. oktobra 2006, njegovega pogreba pa se je udeležila velika množica ljudi. Na svojo željo je bil pokopan v Assisiju. Sv. Frančišek Asiški je bil eden njegovih življenjskih zgledov.

Na priprošnjo Carla Acutisa se od njegove smrti dalje dogajajo čudeži in ozdravljenja. Po njem se je poimenovalo več skupin, organizacij in šol. Blaženi milenijske generacije je velik navdih in zgled mladim v tem obdobju zgodovine in dokaz, da je svetništvo aktualno, tudi za mladino 21. stoletja ter namenjeno tudi tistim v supergah, kavbojkah, pred ekrani, igricami, na socialnih medijih …