
Po poročanju slovenskih medijev nova ameriška študija med otroško izpostavljenostjo antigenom v cepivih in med pojavom avtizma ni ugotovila nobene povezave. Toda ni vse tako črno-belo, kot se zdi na prvi pogled.
Raziskava, ki jo je naročil ameriški Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) in je bila objavljena v strokovni reviji Journal of Pediatrics, je pod drobnogled vzela 256 otrok z avtističnimi motnjami in 725 otroki brez njih. Primerjala je podatke o tem, kolikšno količino antigenov so pri cepljenjih prejeli avtistični in neavtistični otroci.
Antigeni so glavne sestavine cepiv, ki v telesu povzročijo razvij protiteles za boj z določeno vrsto bolezni.
Raziskovalci med otroki niso opazili razlike v količini cepiv, ki so jih prejeli, zato sklepajo, da povezave med obveznim cepljenjem in avtizmom ni.
Izsledki po njihovih besedah kažejo, da večkratno cepljenje oziroma enkratno cepljenje proti več boleznim v prvih dveh letih življenja ne poveča nevarnosti za pojav avtizma.
Poleg tega avtorji raziskave poudarjajo, da današnja cepiva v primerjavi s tistimi v 90. letih prejšnjega stoletja vsebujejo precej manj antigenov in povzročajo nastanek veliko manj različnih protiteles. Na drugi strani se število primerov avtizma povečuje, kar naj bi kazalo na to, da vzrok širjenja pojava avtizma verjetno tiči kje drugje.
Raziskava je bila opravljena kot odziv na številne skrbi staršev, pomisleke in tudi raziskave, ki so dokazovale povezavo med avtizmom in cepljenjem otrok. A tudi sama je izzvala mnogo kritik.
Ali je res tako preprosto?
Kritiki študije opozarjajo, da so rezultati nerelevantni, saj je zajela naključne skupine avtističnih in neavtističnih otrok, ki so bili vsi cepljeni z bolj ali manj isto količino cepiv in so tako prejeli približno enako število antigenov. Jasno je, da rezultat takšne raziskave ne pokaže razlik med otroki, ki so bili celjeni, in med tistimi, ki to niso bili. Prav tako nam ne pove ničesar o tem, kako cepljenje vpliva na stopnjo obolelosti za avtizmom.
Za resnično relevantne rezultate bi morali za vzorec, tako kritiki, vzeti skupini otrok, ki so bili cepljeni redno, ter otrok, ki cepiva niso prejeli, ter med njima primerjati stopnjo pojavov avtizma. Le tako bi izvedeli, ali cepljenje lahko vpliva na razvitje avtizma v otroku.
Neželeni učinki cepiv
Z resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov je bil leta 2007 2. april razglašen za svetovni dan zavedanja o avtizmu.
Ne glede na to, ali cepljenje povzroča avtizem ali ne, cepiva – tako kot druga zdravila in mnogi zdravstveni posegi – niso brez tveganja za zdravje. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja smo tako v letu 2011 v Sloveniji zabeležili 330 prijav neželenih učinkov cepljenja otrok (na 600 tisoč odmerkov cepiva). Med njimi jih je 19 moralo na zdravljenje v bolnišnico. Eden izmed otrok je zbolel za resno avtoimuno boleznijo.
Največ neželenih učinkov se je pokazalo pri kombiniranih cepivih, ki ob enkratnem cepljenju vzpostavijo imunost na več različnih bolezni.
Več: Napoveduje se odprava kazni za zavračanje obveznega cepljenja otrok
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!