»Ko sem se naveličala prepričevati ljudi, naj se vendarle naučijo kuhati doma, sem svoje zamisli zapisala v knjigo,« v uvodu zapiše avtorica knjige.
»V mojih receptih ni zamrznjenih živil, niti zamrznjene, že pripravljene hrane, nobenih umetnih začimb ali umetnih dodatkov, ni hrane iz pločevinaste, plastične ali aluminijaste embalaže, ni alkohola, ni prave kave, tudi čokolade je le za vzorec,« piše Emilija Pavlič v svoji knjigi Mamica, nauči me kuhati.
Posebnost te knjige je tudi v tem, da so v njej zbrani recepti za okusne, domače slovenske jedi, ki so jih znale pripraviti naše stare mame. Razporejeni so po mesecih – od januarja do decembra. Tako lahko iz knjige dobimo tudi zamisel o tem, kako bi lahko popestrili naš vsakdanji jedilnik glede na letni čas.
Kako se lotiti kuhanja?
Dom je drugačen, če v njem diši po blagodišečih domačih jedeh ali le po zažganem olju, pravi kavi, cigaretnem dimu ali, kar je še huje, po alkoholu.
Emilija je opazila, da mnoge mlade gospodinje ne znajo gospodinjiti. Ne znajo načrtovati dnevne prehrane in ne poznajo živil, ki zrastejo pri nas v posamezni sezoni. Ne vedo, koliko naj skuhajo, da ne bo ne preveč ne premalo, ker še nimajo prakse, in ne vedo prav natančno, kako naj se lotijo kuhanja. Niso prav sigurne, ali naj začnejo na vročem ali na hladnem olju, ali naj dajo živila v vročo ali v hladno vodo, v hladno ali v vročo pečico.
Sveže ali ekološko kuhanje, kjer iz živila sami naredimo jed, kuhamo »na hladen začetek«. Tuji recepti in navade so prinesle v naše domove zmedo. »Ko sem se naveličala prepričevati ljudi, naj se vendarle naučijo kuhati doma, sem svoje zamisli zapisala v knjigo,« piše v uvodu Emilija, ki je otroška kuharica v pokoju.
Kaj lahko naredi domača prehranska vzgoja …
Uvodu sledi opis nekaterih postopkov, kot je npr. kuhanje na belo, v sopari … V nadaljevanju so slikovno opremljeni nasveti o tem, kako čistimo ribe, mehkužce, škampe, školjke … Na koncu knjige je še abecedno kazalo po jedeh ali sestavinah.
Emilija Pavlič je knjigo napisala na podlagi lastnih izkušenj in bogatega znanja. Prepričana je, da je za zdravje in srečo sedanjih in bodočih otrok “kriva” predvsem domača prehranska vzgoja in zgled staršev, kako se oni prehranjujejo, kaj kupujejo, ali znajo sami tudi kaj skuhati …
Kuhanje kot umetnost
Kuhanje je ročno delo, ki je vsakič unikatno in včasih tudi fizično težko.
»Dom je drugačen, če v njem diši po blagodišečih domačih jedeh ali le po zažganem olju, pravi kavi, cigaretnem dimu ali, kar je še huje, po alkoholu oziroma če v njem nič ne diši, čeprav so kupili novo, drago kuhinjo,« poudarja.
Za Emilijo je kuhanje ročno delo, ki je vsakič unikatno in včasih tudi fizično težko. Priznava, da je kuhanje tudi sama že doživljala kot napor. Še posebno, ko sta bila otroka še majhna in je skrbela še za bolno taščo.
Zakaj ne bi kuhali skupaj z otroki?
Nekatere recepte lahko pripravljamo tudi z malimi otroki. Zakaj jim ne bi ponudili možnosti, da gnetejo testo? Moja dveinpolletna punčka je uživala pri pripravi krhkega testa za jabolčno pito. Sama nimam te izkušnje iz mladosti, ker so me podili stran iz kuhinje, da ne bom česa pokvarila. Tako sem se v kuhinji »udomačila« šele po končani fakulteti, ko nisem imela več študentskih bonov. Verjela sem, da je kuhanje zelo zapleteno opravilo. Ugotavljam pa, da je lahko tudi sprostitev, zabava in igra z otroci. In vi?