Leon Jagodic, novi direktor Zavoda Iskreni: “Naše delo ima smisel le, če koristi družinam.”

Foto: Laura Podobnik Zajamšek

Leon Jagodic je dolgoletni sodelavec Zavoda Iskreni, ki je gradil in leta vodil trgovino in založbo zavoda. Oktobra je od Igorja Vovka skupaj z Mojco Belcl Magdič na mestu strokovne direktorice prevzel vodenje Zavoda Iskreni. Kot mož in oče štirih otrok ima s teološko izobrazbo ter dolgoletnim delom na Zavodu Iskreni praktične, akademske in profesionalne izkušnje z delom za družine. V intervjuju je med drugim spregovoril tudi o nekoliko drugačnih poudarkih pri delu zavoda, ki se obetajo pod novim vodstvom. 

Leon, dva meseca si direktor Zavoda Iskreni, kako se počutiš v tej novi vlogi?

Sama titula mi ne pomeni kaj dosti, vlogo doživljam predvsem kot veliko odgovornost. Začetek je bil naporen, takoj smo se vključili v referendumsko kampanjo. Zdi se nam pomembno, da se ob vprašanjih življenja in smrti javno oglasimo. To je zahtevalo veliko dela, a nas je tudi zelo povezalo kot ekipo. Upam, da se bo tempo sedaj malo umiril in bo tudi moja družina v prihodnje manj prikrajšana.

Kaj ti pomeni delo na Zavodu Iskreni?

Kot idealist verjamem, da bi moral biti nevladni sektor prostor, kjer delaš z željo, da v svet prineseš spremembo in pomagaš ljudem. Družina mi je bila vedno zelo pomembna, tudi danes je središče mojega osebnega življenja. Hkrati vidim, da je družina v širši družbi pogosto v položaju, ki si ga ne zasluži. Izzivov na tem področju je ogromno. Zavod Iskreni jih po mojem mnenju dobro naslavlja in upam, da jih bomo tudi v prihodnje pomagali reševati. Ne mislim, da bomo sami spremenili vse, lahko pa prispevamo svoj delež. In moramo ga prispevati.

Kako si osebno in profesionalno zorel v času dela pri Iskrenih?

Več kot polovico svoje kariere delam na Iskrenih. Začel sem na precej osnovnih pozicijah in se moral marsičesa naučiti. Začel sem pri donacijski akciji in trgovini. Kasneje smo, deloma na mojo pobudo, začeli razmišljati tudi o založništvu. Sam sem imel s tega področja že izkušnje in v Zavodu so v tem videli dodano vrednost. Tako da smo zagnali založbo. Veliko sem se naučil o medosebnih odnosih in o tem, kako ločevati delo in zasebno življenje, čeprav imam tu še prostor za napredek. Postal sem predvsem bolj učinkovit, kar mi koristi tudi doma.

Na profesionalni ravni sem napredoval praktično na vseh področjih. Študiral sem teologijo, ki mi je dala široko osnovo, a prakso sem v veliki meri osvojil prav tukaj. Naučil sem se financ, vodenja ljudi, izpilil poslovno komunikacijo, nadgradil znanja s področja založniškega dela, urejanja knjig in še marsičesa drugega.

Ne želimo le reševati kriz, ampak pomagati zakoncem in staršem, da naredijo korak naprej, da so izpolnjeni, samozavestni in opolnomočeni v svojih vlogah.

Na katere projekte na Zavodu si najbolj ponosen?

Na založbo. Na to, da smo na trg prinesli knjige, ki so med bralci doživele dober odziv. To mi pomeni več kot kakršnekoli nagrade. Ponosen pa sem tudi na kulturo sodelovanja znotraj Zavoda. Večinoma se v službi dobro počutimo in radi hodimo delat. So izzivi in nesoglasja, ampak znamo sodelovati.

Ko sem prevzel mesto direktorja, mi je bilo pomembno, da to kulturo nadgrajujemo, da je ni potrebno šele vzpostavljati. Hvaležen sem, da se na sodelavce lahko zanesem in da sem prevzel povezano in izkušeno ekipo. Posebej bi pri tem izpostavil Mojco. Brez nje kot strokovne direktorice ne bi mogel. Ogromno mi pomeni, da se z njo lahko pogovorim o vsem v Zavodu in da lahko odločitve sprejemava skupaj.

Foto: Laura Podobnik Zajamšek

Lahko izbereš tri najmočnejše lekcije, ki si se jih naučil na Zavodu Iskreni: eno od Igorja, s katerim si dolgo delil pisarno, eno od sodelavcev in eno od naših obiskovalcev in uporabnikov?

Od Igorja sem se največ naučil o vodenju ljudi. Značajsko sva precej različna. Jaz sem bolj neposreden in impulziven, on zelo potrpežljiv. Prav potrpežljivosti sem se od njega najbolj naučil.

Od sodelavcev sem se ob začetku dela na Iskrenih ogromno naučil na področju zbiranja donacij. Čeprav sem s tem začel že prej, sem tukaj res dobil temelje: kako nagovarjati uporabnike in donatorje, kaj jih pritegne, kako graditi odnos. Ekipa mi je dala osnovo, sam pa sem kasneje dodal nekaj svežih idej. O tem, kako lahko s sodelovanjem in medsebojno pomočjo ustvarimo nekaj, česar vsak sam ne more. Posebej od prvih let mi ostaja v spominu ta izkušnja potrpežljivosti in pripravljenosti pomagati; veliko stvari sem se moral naučiti, a sodelavcem ni bilo odveč razlagati, tudi če sem kdaj kaj vprašal dvakrat.

Od obiskovalcev in uporabnikov pa prejemam lekcije hvaležnosti. Ko dobiš sporočilo, v katerem se nekdo zahvali za program ali pove, da se mu je v življenju nekaj pomembnega spremenilo, ti to res ogreje srce.

Katere so po tvojem mnenju največje stiske slovenskih družin danes?

Osrednji problem je, da vrednota družine ni spoštovana. Živimo v okolju, ki družini ni naklonjeno. To se kaže v družbeni klimi, v vrednotah, s katerimi se srečujejo otroci v šolah, in v odzivih okolice na večje družine. Na eni strani je izziv spremeniti družbeno klimo, na drugi pa pomagati družinam, da v takem okolju vzdržijo in se znajdejo.

Ključno je, da ponujamo tudi povsem praktične odgovore na konkretne stiske in težave konkretnih ljudi.

Kje vidiš največje vrzeli v državni družinski politiki in kje je Iskreni »zapolnil« prostor, ki ga institucije niso?

Prej sem govoril o tem, da vrednota družine ni spoštovana. In to se pozna na številnih konkretnih področjih. Osrednja težava, ki verjetno že srednjeročno zadeva obstoj slovenskega naroda, je rodnost. Če ne bomo uspeli obrniti trenda, nas kmalu preprosto ne bo več.

Seveda je odločitev za otroka zelo intimna stvar in ne bi smela biti stvar nekih finančnih računic, češ, imejmo še enega otroka, ker se nam to finančno izplača. Vseeno pa bi morali kot družba poskrbeti, da se družine ne bi odrekle želji po otroku zato, ker nimajo možnosti, da bi poskrbele zanj.

To zadeva celo vrsto področij. Od finančnih vidikov, kot so davki in socialni transferji, kjer so predvsem družine z več otroki premalo podprte, do izredno slabo dostopnih možnosti izbire, da bi starši otroke vpisovali v šole in vrtce, ki vzgajajo v skladu z njihovimi vrednotami. Prav tako je staršem z majhnimi otroki pogosto nenaklonjeno delovno okolje.

V Zavodu Iskreni lahko družinam pomagamo predvsem premagovati ta razkorak med splošno družbeno klimo in njihovimi osebnimi družinskimi vrednotami, da bi znotraj okolja, ki ga sooblikujemo, lažje živeli vrednote, ki so nam skupne. Od tega, da jim ponudimo kakovostne vsebine, ki jim bodo v pomoč pri rasti v zakonskem odnosu, pri vzgoji, da bodo med seboj bolj povezani, pa do tega, da ustvarjamo okolje za medsebojno povezovanje in jim damo vedeti, da niso sami.

Kakšna bo pot Zavoda pod novim vodstvom?

Poslanstvo smo nekoliko posodobili, ne pa revolucionarno spremenili. Opredelili smo se kot organizacija, ki pomaga moškim postati močni in ženskam postati strastne. S pojmom strastne mislimo predvsem na to, da so izpolnjene, notranje zadovoljne, ne nujno v seksualnem smislu. Ne želimo le reševati kriz, ampak pomagati zakoncem in staršem, da naredijo korak naprej, da so izpolnjeni, samozavestni in opolnomočeni v svojih vlogah.

Obstoječih programov ne bomo ukinjali, gotovo bodo pa nekateri poudarki drugačni. Med drugim bomo več pozornosti namenili zagovorništvu. In čeprav je slednje pomembno, pa ne želimo biti samo zagovorniki. Ključno je, da ponujamo tudi povsem praktične odgovore na konkretne stiske in težave konkretnih ljudi. Želimo družine tudi krepiti in jim pomagati, da ne le obstanejo, ampak naredijo korak naprej, v zakonskem življenju, pri vzgoji otrok in tudi na povsem praktičnih področjih, kot so organizacija doma in financ. To vidim kot pomembno smer našega razvoja.

Nadaljevali bomo z obstoječimi programi, pripravljamo novo delavnico za nosečnice, okrepiti želimo ekipo na portalu in razvijati video vsebine – tu smo začeli z video svetovalnico, kjer odgovarjamo na konkretna vprašanja naših uporabnikov. Založba in trgovina bosta nadaljevali v začrtani smeri, dolgoročno pa si želim tudi tu dodatne okrepitve.

Razumemo, da velike družine pogosto nimajo veliko finančnega prostora, zato smo iskreno hvaležni za vsak, tudi majhen prispevek.

Vse naprej pa ostajate v službi ljudi, tudi kar zadeva financiranje?

Donacije so ključni steber našega delovanja. A donacijska akcija ni samo zbiranje denarja, ampak priložnost, da ljudje sodelujejo pri našem poslanstvu. Mi smo profesionalci, ki to delo za družine opravljamo v njihovem imenu. Razumemo, da velike družine pogosto nimajo veliko finančnega prostora, zato smo iskreno hvaležni za vsak, tudi majhen prispevek.

Vsekakor pa bi rad poudaril, da ima naše delo smisel le, če koristi družinam. Zato ljudi spodbujam, da svoje potrebe, vprašanja in ideje delijo z nami. Res želimo biti v službi družin.

DONIRAJTE – podajte nam pisalo in nam pomagajte spisati še mnogo lepih zgodb.

Vabimo vas, da se nam pridružite pri ustvarjanju boljših pogojev za posameznike, pare in družine. Podprite nas z donacijo in k temu nagovorite še druge. Veseli bomo vsake vaše podpore: v obliki molitve, donacije ali priporočil vašim bližnjim in znancem. Ali pa vseh naštetih skupaj.

 

Kje in kako lahko donirate?

  1. Preko donacijske spletne strani, kjer je mogoče donacijo plačati tudi s kreditno kartico ali skleniti trajnik.
  2. Z nakazilom neposredno na naš račun s pomočjo podatkov spodaj:
ZAVOD ISKRENI, Zavod za kulturo življenja
Cesta v Log 111351 Brezovica pri Ljubljani
TRR: SI56 0284 3026 6434 639
IBAN: LJBASI2X
Koda namena: CHAR Namen: DDA 2025
Sklic: SI00 12-2025

Podprite nas!

 

Komentarji

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SKLENI NAROČNINO že od 5,75 € / mesec