Nekdanji prostori groze in trpljenja sredi Ljubljane so z novo razstavo postali mesto spominjanja in upanja.
Novembra so na slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani med drugim predstavili tudi Sofklejevo Antigono v prevodu takrat komaj 18-letnega Ivana Hribovška iz leta 1941. Pogovor na pisateljskem odru je stekel tudi s klasičnim filologom Kajetanom Gantarjem, ki je ob tej priložnosti potegnil vzporednice med literarnim tiranom Kreonom in komunističnim diktatorjem Titom.
Opozoril je na aktualnost besedila Antigone v času po drugi svetovni vojni, ko so novi oblastniki v maščevalnem besu odločali o smrti in življenju premaganih. Zato ne preseneča, da je tudi mladi pesnik Hribovšek končal podobno kot Antigona. Zadnjič so ga živega videli v taborišču na Teharjih.
Akademik Gantar je ob tej priložnosti sprožil tudi zanimivo misel: »Mogoče je, da je bil Hribovšek zazidan živ – kot je dal vladar Kreon Antigono živo zazidati – mogoče je, da je bil Hribovšek zazidan v Hudi jami.«
To vprašanje more odmevati v nas tudi ob včerajšnjem odprtju razstave umetniških del v zaporniških celicah nekdanje UDBE v kletnih prostorih na Beethovnovi 3 v Ljubljani, ki nosi naslov »O čem razmišljaš, Antigona?«
Antigona za naše potrebe ni akutalna zgolj zato, ker je najbolj izposojena knjiga v slovenskih knjižnicah. Ne, Antigona ima po več kot 2 tisoč letih še vedno moč, da razgali stanje duha na Slovenskem in nam pokaže pot naprej.
»Postavitev umetniških del v ta prostor je kot proces zdravljenja, v katerem se skozi uvid v realnost sploh lahko očisti vest, ki peče kot gnojna rana, je kot proces kultiviranja v nevralgični točki razbijanja civilizacije in razsutja tiste pred-civilizacijske in starodavne etične zaveze, od koder se je, kot iz pepela, dvignila Antigona v naš svet danes, tukaj,« so zapisali na spletni strani organizatorja civilne iniciative Resnica in sočutje.
V Ljubljani je bilo več lokacij, ki so bile namenjene zasliševanju in mučenju političnih zapornikov, ohranila pa se je le omenjena. Prostori se nahajajo v samem centru mesta, nasproti ustavnega sodišča in v neposredni bližini državnega zbora. Stavba, ki je v državni lasti in jo je nekoč uporabljalo notranje ministrstvo, je danes prazna.
Likovni projekt na Beethovnovi si je mogoče ogledati med 17. in 19. uro in se bo zaključil v torek. Nadaljevanje bo sledilo 12. aprila v prostorih Zavoda sv. Stanislava, ki je bil v prvem povojnem obdobju spremenjen v največje koncentracijsko taborišče pri nas.
Vir in foto: Resnica in sočutje
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!