Ko se nepričakovano »zgodi« pričakovanje

Free pregnant woman image, public domain love CC0 photo.

Spoznanje, da je ženska noseča, skoraj vedno spremljajo močna čustva. Lahko je navdušena, da kar lebdi ali je poklapana in povsem na tleh. In vse vmes. Kako se bo mati odzvala, ni povsem povezano s tem, ali je otrok načrtovan ali ne. Nekateri »nenačrtovančki« prinesejo obilo veselja, drugi pa predvsem tesnobo, strah in negotovost. Večkrat je otrok sprejet rezervirano, če je zveza med moškim in žensko negotova, sveža, slaba … A tudi v urejenem zakonu se zgodi, da otrok preseneti par in lahko traja kar nekaj časa, da ga zakonca sprejmeta.

Spoznanje, da je ženska noseča, skoraj vedno spremljajo močna čustva. Nekateri »nenačrtovančki« prinesejo obilo veselja, drugi pa predvsem tesnobo, strah in negotovost.

»Znašla sem se v medprostoru globokega dihanja in solz, moj pogled pa je bil prikovan na dve modri črtici! Naše stanovanje je bilo še vedno polno škatel stvari, za katere bi po selitvi potrebovali nove omare. V kraju smo bili čisto sveži priseljenci, imeli smo par znancev, prijatelja še nobenega.«

»Ravno so me sprejeli na novo delovno mesto. Služba mi je bila všeč, starejši otroci so bili že toliko odrasli, da sem lahko začela razmišljati o počasni gradnji tudi svoje kariere. Želela sem se dokazati!«

»V slabih treh letih in pol so si v naši družini sledila tri rojstva. Od vseh zaporednih let nosečnosti, dojenja, nespanja in rahlih zdravstvenih težav sem bila utrujena in izčrpana. Kako naj donosim in skrbim še za enega dojenčka? Kdaj bo končno čas zame?«

»Vsi so vedeli za moji težki nosečnosti; druga bi lahko bila celo usodna zame ali za otroka. In potem se je pojavila, hitro za drugim rojstvom, nova nosečnost. Poleg tega, da me je bilo strah, sem se morala spoprijemati še z dvigi obrvi in bolj ali manj odkritimi dvomi o najini trezni presoji, ko sva se izjasnila, da bova otroka v vsakem primeru obdržala. Najbolj me je bolelo, ker sta celo moja starša, predana kristjana, podvomila v najino odločitev.«

»Na živce mi gre, ker se vsak, ki ima pet minut časa, čuti poklican, da nama soli pamet o uravnavanju rojstev in zbija neslane šale o tem, da ›ne znava‹.«

»Z možem nama trenutno ne gre najbolje. Morala bi si vzeti nekaj časa samo za naju, se pogovoriti in narediti nek oris najine poti v prihodnje. Že zdaj se mi včasih zdi, da so razpoke pregloboke. Ob še enem otroku in vsem delu z njim, jih ne bova zmogla popraviti!«

»Trenutno finančno komaj shajamo. Res sva pazila, da se nosečnost ne bi pripetila. Nimam pojma, kako bomo zmogli. Mož že nekaj dni sploh ne spi od skrbi!«

Pomoč, ki to ni

Bolj malo pomagajo pričevanja, ki jih prebereš ali slišiš od dobronamernih prijateljev, češ – »mogoče bo pa to najlažja nosečnost in najbolj priden otrok na svetu«, ali »morda pa bosta po treh fantkih končno blagoslovljena s punčko«, ali »ah, toliko jih že imaš, tole bo zate mala malica«. Nekateri vpletejo tudi misel na Boga, ki lahko dolgo ni prav nič tolažilna. Prej se pojavi krik: »O Bog, zakaj spet in zakaj zdaj?«

Veliko zakoncev se sooča s težkimi vprašanji in zadregami

Pogosto se pojavi še težava s pari iz okolice, ki se trudijo in trudijo zanositi, pa jim to ne uspe. Nam gre pa kot za stavo, ob tem pa nikakor nismo srečni.

V prvih mesecih nepričakovane nosečnosti, ko poteka intenziven proces sprejemanja in »vzljubljanja« stanja nosečnosti in otroka, je tudi obdobje, ko se v nekem svojem ritmu prepuščamo Bogu. Zelo dobrodošlo je, da si najdemo nekoga, ki nas čuti in razume. Ki ve, da nam je težko, ki razume, zakaj nam je težko, ki ve za naše boje s skrbmi, čustvi in morda tudi Bogom, nekoga, ki kdaj ponudi pomoč, ki za nas moli, ki ne obsoja in ki niti ne predlaga rešitev, nasprotnih z našimi moralnimi načeli.

Svetopisemske modrosti

Sveto pismo ne prinaša samo modrosti, ampak živo Božjo besedo. In čeprav se včasih zdi, da Beseda spi, je vendarle zares živa in delujoča. Vztrajno brskajmo po njej. Vrstico za vrstico, stavek za stavkom, odlomek za odlomkom. Po tej poti nikoli ne hodimo sami. Nikoli!

Kljub vsem težavam, preprekam, dvomom in strahu se vedno, vedno na koncu izkaže, da je nov otrok prišel izpolnit svojo nalogo.

Ne zapletimo se v brezplodna razmišljanja

Ne razmišljajmo samo o pokakanih ritkah, neprespanih nočeh, avto sedežih, ki jih nimamo in premajhnem avtomobilu. Negujmo raje misel na to, da bomo še enkrat blagoslovljeni z vonjem novega bitja, z neomajnim zaupanjem in ljubeznijo, s prvim nasmehom, korakom, prvimi smešnimi poskusi komunikacije, z objemi in slinastimi poljubi.

Berimo, poslušajmo, pogovarjajmo se pozitivno

Iščimo vire, kjer se je nepričakovana nosečnost iztekla dobro; večina je na koncu takih. Kljub vsem težavam, preprekam, dvomom in strahu se vedno na koncu izkaže, da je nov otrok prišel izpolnit svojo nalogo. Morda je treba včasih le malo dlje počakati, da se nam Božji plani izjasnijo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.