Foto: ShutterstockSi predstavljate, da bi prišli na intervju za službo, pripravili odličen življenjepis, delodajalčevo prvo vprašanje pa bi bilo: »Pri katerih letih ste nehali kakati v hlačke?« Po krajšem premisleku morda ugotovite, da niti ne veste in zmedeno ugibate, da morda tam pri treh. »Letih ali mesecih,« naprej dreza vaš sogovornik.
Ja, prav ste slišali. Zanima ga, kdaj ste opustili plenice?
Še en simpatičen video izpod rok Kristine Kuzmič, ki na svojem Facebook profilu objavlja spodbudne video nagovore za starše. Z humorjem in konkretnimi idejami pogosto preseneča. Zgornji video je namenjen temu, da nam na smešen način prikaže, kako nesmiselno je primerjanje.
Vsak otrok je unikat.
»Ste se sami odstavili ali vas je nehala dojiti vaša mama?« Je naslednje vprašanje, ki sledi nizu, ki jih izpraševalec želi vedeti, predno izbere, kdo bo dobil službo. »Kdaj ste izrekli prvo besedo? Kdaj prespali celo noč?« Nadaljuje še: »Kdaj ste si prvič zavezali čevlje, kdaj prvič napisali svoje ime?«
»Ker ste kakali v hlačke dva meseca dlje kot prejšnji kandidat, ker ste se kotalili kasneje kot on in ker je on pred vami govoril cele stavke in znal teči, dobi službo on in ne vi,« zaključi intervju delodajalec.
Smo se že dodobra nasmejali ideji? Seveda se takšen intervju ne bo nikoli zgodil. Ker resnično ni pomembno, ali ste shodili pri devetih, enajstih ali trinajstih mesecih. Ali kdaj ste spregovorili. Prvič napisali ime. Vse to hitro pozabimo.
Pomembno je, kaj smo postali.
Zato se ne primerjajmo. In predvsem ne primerjajmo svojih otrok. To je popolnoma nepotrebno in škodljivo.
Vsak otrok je unikat, četudi dva meseca kasneje shodi, spregovori, dlje časa potrebuje pleničko … Pustimo mu biti to kar je in se ne obremenjujmo, če njegov tempo odraščanja ne sledi našemu priročniku ali predstavam.
