Kje so starši najstnic, ki napol gole hodijo po svetu?

Foto: Canva

Ko se začenja poletje, ulice, parke in plaže preplavijo mladi v poletnih oblačilih. Ob pogledu nanje me pogosto prešine: »Kaj te punce nimajo staršev, da hodijo okrog napol gole?«

V večini primerov gre za zelo mlade najstnice, večinoma še osnovnošolke. Zanimivo je, da med starejšimi najstnicami in študentkami število pomanjkljivo oblečenih malce upade. One si razgaljene oprave pogosteje nadenejo šele za večerne zabave, medtem ko jih mlajše nosijo tudi za v šolo in sprehode po mestu. Morda starejša dekleta na podlagi lastnih izkušenj ugotovijo, da vsa oblačila niso primerna za v javnost? Ne vem, samo ugibam.

Napol gole osnovnošolke

Dvanajst-, trinajst- in štirinajstletnice tega še ne vedo. In očitno jim tudi nihče ne pove. Kako si lahko sicer razložimo, da hodijo po svetu s kratkimi hlačami, iz katerih gleda polovica zadnjice, majicah, iz katerih jim uhaja oprsje, in kopalkah, ki bi bile primerne za fotografiranje v Playboyu?

Večina izobraževalnih ustanov je že zdavnaj dvignila roke od vmešavanja v to, kako se mladina oblači. In če se že najde kdo, ki načne to temo, je takoj obdolžen nazadnjaštva in moraliziranja.

Najbolj pa je žalostno, da so nad tem, kaj je primerno in kaj ne, dvignili roke tudi starši in sprejeli dejstvo, da so »mladi pač mladi«. Morda bi radi kaj rekli, vendar nočejo težiti. Ali pa vedo, da njihovih besed ne bo nihče upošteval. Marsikdo sploh ne ve, kakšna po svetu hodi njegova hči. In gotovo se najde tudi kdo, ki svoji hčerki zagrozi s starim stavkom: »Takšna že ne boš šla ven!« Punca ga seveda ne uboga in se preobleče (oz. sleče) pri najbližji prijateljici. Tukaj se skriva jedro problema: dekleta sploh ne vedo, zakaj si s takšnim oblačenjem ne delajo koristi.

Starši se moramo vrniti v igro. Ne zato, da bi pridigali in prepovedovali. Ampak zato, da pomagamo najstnicam razumeti, kako dragoceno je človeško telo. Tako dragoceno, da ga ne nosimo »naprodaj« vsakemu mimoidočemu.

Pogovor o oblačenju je tabu

Danes je težko govoriti o razgaljenosti, dolžini kril in globini dekoltejev, ker ima vse pridih moraliziranja. V hipu smo deležni komentarjev v slogu: »A vi pa niste bili mladi?« in »Saj ne živimo v srednjem veku!« Ampak ravno zato, ker smo bili tudi mi mladi in nam nekaterih stvari ni nihče povedal, kaj šele, da bi se z nami zares pogovarjal, za naše najstnike to ne bi smel biti več tabu. Pogovor o primernem oblačenju je namreč zelo pogosto točno to – tabu. Zelo redki učitelji so tako nori, da se z učenci spustijo v pogovor o količini gole kože. Tete si o tem ne upajo pogovarjati z nečakinjami. Še starši ponavadi ne najdejo besed ali pa se zatečejo k neki posplošeni prepovedi.

Tiho smo, ker se nam zdi, da gre za stvar osebne presoje in odločitve. Ob tem pozabljamo, da ne govorimo o odraslih ženskah, ki včasih prostovoljno sprejemajo neprimerne ali neokusne odločitve. Ne, govorimo o mladoletnicah, pogosto še otrocih, ki nekritično posnemajo, kar vidijo na TikToku. Razgaljena resničnost jih spremlja na vsakem koraku in v tej džungli so se znašle povsem same.

Tiho smo, ker se nam zdi, da gre za stvar osebne presoje in odločitve. Ob tem pozabljamo, da ne govorimo o odraslih ženskah, ki včasih prostovoljno sprejemajo neprimerne ali neokusne odločitve. Ne, govorimo o mladoletnicah, pogosto še otrocih.

Tragična najstniška zgodba

Kakšen je tipičen primer? Osnovnošolka začne opažati, da s svojim telesom pri fantih zbuja pozornost. Deležna je pohval in všečkov. Bolj ko se razgali, bolj je priljubljena in več odobravanja požanje. Družabna omrežja ji sporočajo, da je to normalno in zaželeno – najlepša in najbolj priljubljena dekleta so vedno napol gola!

Starši, ki bi ji morali stati ob strani, odpovejo. Morda se z njo skregajo ali ji navržejo kakšno prepoved, vendar ji ne pomagajo razumeti, kako deluje svet. Mlada dekleta so v njem priročno potrošno blago – bolj ko so na voljo, bolje za nas, hura! Najstnice ne razumejo, da moške privlači njihova golota, vendar se ta pozornost ne obrne njim v prid. Nadlegovanje, pritiski, prezgodnja spolnost, težave z vstopanjem v resen partnerski odnos, spolne zlorabe in menjavanje spolnih partnerjev so le najbolj očitne posledice. Zraven pride nizka samopodoba, saj najstnice svoje telo začnejo povezovati z lastno vrednostjo. Če nisem razgaljena, ne dobim potrditve, torej nisem vredna. Zato med dekleti vse bolj razsajajo anksioznost, prehranske motnje, samopoškodovanje in depresija.

Mlada dekleta so v sodobnem svetu priročno potrošno blago – bolj ko so na voljo, bolje za nas, hura! Najstnice ne razumejo, da moške privlači njihova golota, vendar se ta pozornost ne obrne njim v prid.

Starši, prevzemimo svojo vlogo!

Starši se moramo vrniti v igro. Ali pa stari starši, sorodniki in vsi, ki smo otroku dovolj blizu, da se lahko z njim odkrito pogovarjamo. Ne zato, da bi mu pridigali in prepovedovali. Vsi vemo, da pri najstnikih to ne deluje. Ampak zato, da jim pomagamo razumeti, kako dragoceno je človeško telo. Tako dragoceno, da ga ne nosimo »naprodaj« vsakemu mimoidočemu. Ženske si ne zaslužimo biti žrtev družabnih omrežij, ki nas prepričujejo, da smo lepe samo, če ima kdo od tega korist.

Ženske si zaslužimo spoštovanje in resnično naklonjenost. Naša lepota – notranja in zunanja – se ne kaže v golih zadnjicah in prekratkih majicah, ampak v pogledu nekoga, za katerega smo dragocene v vsej svoji polnosti. Bomo znali našim najstnicam pokazati, da si zaslužijo takšno dostojanstvo?