Kako živijo urbane redovnice?

Iz (Ž)življenja urbane redovnice je roman izpod prstov uršulinke s. Marjete Pije Cevc.

V epizodnih zapisih, kot obljublja naslov, popisuje življenje redovnice, ki živi v samostanu v središču mesta.

Bog jo nagovarja skozi preproste stvari – skozi vreme, skozi športne dogodke, predvsem pa vedno znova skozi ljudi – včasih poznane, včasih take, ki jih sreča samo naključno.

Knjiga tudi hitro opravi z zgrešeno predstavo, da so redovnice absolutno dobra bitja – tudi same morajo kdaj predelati kak predsodek, kdaj komu stežka odpustijo, jim gre kdo kdaj na živce …

Knjiga bo še posebej oči odpirajoča za vse tiste, ki živijo v prepričanju, da redovnice vse dni samo molijo, pojejo, kuhajo, pospravljajo in se jim ni treba ukvarjati z ničimer posvetnim. S. Marjeta Pija Cevc v svojem romanu dokazuje, da to ne bi moglo biti dlje od resnice.

Pravzaprav razberemo, da je vsakdanjih, običajnih dejavnosti v življenju redovnic toliko, da časa za molitev skoraj zmanjka. Da včasih po njej prav hrepeni ali si mora zanjo celo nekoliko na silo izboriti čas sredi vseh drugih obveznosti.

Knjiga tudi hitro opravi z zgrešeno predstavo, da so redovnice absolutno dobra bitja – tudi same morajo kdaj predelati kak predsodek, kdaj komu stežka odpustijo, jim gre kdo kdaj na živce … Tega se dotika brez tabujev.

Opisuje tudi, kako se urbane redovnice soočajo s korono – pa ne le z izolacijo in s tem povezanimi omejitvami, temveč tudi s protesti v centru mesta in nemiri, ki jih ti povzročajo … In kaj se zgodi, ko grozi, da bo virus vdrl tudi v samostan.

Se pa bralec ves čas sprašuje, koliko je Teje v Piji in Pije v Teji. Verjetno ne bomo nikoli izvedeli. Gotovo pa bi redovnice iz njene skupnosti ob marsičem iz knjige samo poznavalsko prikimale.

Knjigo je mogoče kupiti v spletni trgovini Zavoda Iskreni na tej povezavi.

Prispevek je oglasna vsebina.

Komentarji

  1. Urbane redovnice,kaj to je? A potem obstajajo tudi ruralne redovnice.? Kaj človek vse ne pogrunta.

    “Knjiga tudi hitro opravi z zgrešeno predstavo, da so redovnice absolutno dobra bitja – tudi same morajo kdaj predelati kak predsodek, kdaj komu stežka odpustijo, jim gre kdo kdaj na živce … Tega se dotika brez tabujev”. – zgrešeno predstavo imajo ljudje zaradi tega, ker se je duhovnike, redovnike in ostale cerkvene dostojanstvenike poveličevalo, skozi celo zgodovino se jih je predstavljalo kot več vredne, da so več kot ljudje, da so božji, kovalo med zvezde, da so sveti itd., na koncu pa iz zgodovine vemo, kaj so nekatere redovnice, papeži, duhovniki počeli, npr. pedofilija, pokristjanjevanje, ugrabitve otrok, odvzemi otrok, itd. To se dogaja še sedaj.

    Dejmo si biti na jasnem, redovnica, duhovnik se pač odločita za svoje poslanstvo, tako kot sem se jaz da sem socialna delavka, niso nič več in nič manj kot jaz. So ljudje kot jaz in ostali.
    Torej zaradi tega imajo prav tako dobre kot slabe lastnosti, dobre kot težke trenutke v življenju.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.