Foto: ShutterstockRazumevanje duševne bolezni predstavlja izziv tako za odrasle kot za otroke. Miti, zmedenost in napačne informacije o duševnih boleznih pa povzročijo še dodatno zaskrbljenost, krepijo stereotipe in stigmo.
Spregovorite!
Spregovoriti z otrokom o duševni bolezni je težko. Tako težko, da starši pogovor pogosto dolgo odlagajo, ker želijo otroka zaščititi. Predvsem pred težkimi čustvi, stresom in zmedo.
Otroci so po naravi radovedni, hitro začutijo in opazijo, ko je nekaj »drugače«, zato je lahko pogovor o duševni bolezni priložnost , da jim zagotovimo nujne informacije, podporo in jih usmerimo. Prav podobno kot to naredimo ob telesnih boleznih.
Spoznavanje duševnih bolezni namreč vodi do boljšega prepoznavanja, boljšega zdravljenja, večjega razumevanja, sočutja in zmanjšanje stigme, zlasti če je otrok del družine, v kateri je duševna bolezen prisotna. S tem se lahko otroku pomaga razumeti, da so to resnične bolezni, za katere ni kriv in odgovoren.
Kako začeti?
Spoznavanje duševnih bolezni vodi do boljšega prepoznavanja, boljšega zdravljenja, večjega razumevanja, sočutja in zmanjšanje stigme.Ko je treba spregovoriti o duševnih težavah nekoga, ki je otroku čustveno blizu, pride na plan veliko negotovosti. A je ta vezana predvsem na stisko, kako s svojim otrokom začeti pogovor na to temo in kako mu predstaviti stvari. Pogosta vprašanja, ki se porajajo so: »Kaj povedati? Koliko povedati? Kako to povedati?«
Pomaga to, da so starši dobro seznanjeni z boleznijo. Imeti morajo osnovno razumevanje in odgovore na vprašanja, kot na primer: »Kaj je duševna bolezen? Koga lahko prizadane? Kaj jo povzroča? Kako se jo zdravi?«. Ob tem pa je pomembno upoštevati tudi otrokove potrebe, skrbi, znanja in izkušnje. Ko se z otrokom spregovori o duševni bolezni je zato pomembno, da:
- se poskrbi za otrokov občutek varnosti in udobja,
- poteka komunikacija na preprost način,
- se upošteva otrokova starost in razvojna stopnja,
- se posveča pozornost otrokovim odzivom med pogovorom.
Otrok pri različni starosti bo stvari različno dojemal
Prilagoditev vsebine pogovora otrokovi razvojni stopnji je ključnega pomena. Vsebina, ki je razumljiva mladostniku, ni razumljiva tudi predšolskemu in šolskemu otroku. Mlajši otroci potrebujejo bistveno manj informacij kot mladostniki, saj imajo omejeno sposobnost razumevanja le teh.
Ko spregovorimo o duševni bolezni, je zato pomembno, da se otroka ne zasuje s statističnimi podatki in definicijami, temveč se skuša izhajati iz konkretnih primerov. Depresijio na primer lahko otroku razložimo otrokom tako, da mu pojasnimo, da je občutenje žalosti v različnih situacijah in obdobjih v življenju normalno. Depresija pa je, ko začne ta žalost posegati v vsakdanje življenje, ko postane preobsežna in traja dlje časa. Z razvojem otroka se razvija tudi njegovo znanje in razumevanje problemov. Te točke razvoja pa so tudi točke, na katerih je dobro, da se pogovor o bolezni poglobi.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
